Nekaterim od 10- do 200-odstotni dodatek na osnovno plačo, s.p.-jem pa naj bi odpisali prispevke

Novi vladni predlogi se nanašajo na nagrajevanje zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije, kot so zdravstvo, civilna zaščita, varnost in kritična infrastruktura. Po odločitvi predstojnikov bo zanje na voljo od 10- do 200-odstotni dodatek na osnovno plačo. Delodajalcem bodo priporočili, naj podoben pristop uberejo v svojih podjetjih, še posebej v trgovini z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

Zakonski paket se bo nanašal tudi na pomoč gospodarstvu. Vlada bo oblikovala predlog za način in višino povračila plač v podjetjih, ki so morala zaradi epidemije v celoti ali deloma prekiniti poslovanje. Določila bo način ocene gospodarske škode, povzročene gospodarskim subjektom zaradi epidemije, in določila splošni okvir za povračilo.

Temeljna vsebina paketa bo, kot je dodal predsednik vlade, zamrznitev stanja. Vlada bo zato zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da se ohrani "delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi... in družbi nasploh".

Kaj konkretno naj bi bilo na mizi?

Neuradno naj bi vsem samozaposlenim odpisali vse prispevke za vsaj 3 mesece.

Dorekli naj bi način in višino povračila plač v podjetjih, ki so morala zaradi epidemije v celoti ali deloma prekiniti poslovanje. Izplačilo kriznega dodatka (neuradno od 50-200 evrov) upokojencem z najnižjimi pokojninami in najbolj ranljivim socialnim skupinam. Ter določili način ocene gospodarske škode, povzročene gospodarskim subjektom zaradi epidemije in določitev splošnega okvirja za povračilo.

Tudi čakanje na domu dobiva novo podobo. Zdaj velja, da zaposleni dobi 80 odstotkov plače, pri tem delodajalec krije večji del, 60 odstotkov, država 40. Lahovnika skupina predlaga da država krije več: 80 odstotkov in delodajalec le 20 odstotkov. Druga možnost je, da država krije 80 odstotkov neto plače, delodajalec pa po lastni presoji prispeva dodatek. Pri tem za vse zaposlene velja, da prispevke plača država.

Dodatni ukrepi zaposlenega na čakanju na domu so odpis akontacije dohodnine, pogoja, da plačo sofinancira država, če ima podjetje na čakanju 30 odstotkov zaposlenih, ni več. Zaposlitve, ki jih država prek posebnih programov že neposredno subvencionira, ne sofinancirajo polno, ampak le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.

Kar se tiče bolniških staležev: med epidemijo vse bolniške od prvega dne krije zavod za zdravstveno zavarovanje in ne delodajalec. 

Nagrade​, s katerimi podjetja zaradi težkih razmer stimulirajo delavce in pomenijo presežek neto plače nad zadnjim izplačilom neto plače pred sprejetjem ukrepov, ​pa se razbremenijo vseh dajatev.

Dobra novica za spregledane: za samostojne podjetnike, druge zaposlene ter direktorje družb z enim zaposlenim, ne pa popoldanske s.p.-je, bi omogočili posebno izjavo, s katerimi bi razglasili prizadetost zaradi krize. Tisti, ki ne morejo opravljati svoje dejavnosti oziroma jo opravljajo v manjšem obsegu, bi prejemali mesečno temeljni dohodek: 70 odstotkov minimalne plače. V tem obdobju se odpišejo prispevki do odmere dohodnine, za to leto se odloži tudi plačilo akontacije dohodnine. 

Za izboljšanje likvidnosti podjetij se predlaga garancijska shema, kjer bi slaba banka omogočila odkup terjatev. Slabi banka država pri tem zgotovi dovolj sredstev za izvedbo preko dokapitalizacije oziroma poroštva. Akontacija davka na dobiček se zamrzne, prav tako pogodbene kazni za zamude pri dobavi in storitvah z javnim sektorjem, plačilni roki​ za plačila zasebnim dobaviteljem ​iz javnih sredstev pa se skrajšajo​ na osem dni. Regres bi bil po novem izplačan v dveh delih - prvi do konca junija in drugi do konca decembra, pri čemer bi za letos veljalo, da sta oba dela lahko izplačana šele konec leta.

Novost, ki jo priporoča Lahovnika ekipa vladi je tudi izenačenje statusa delavca, ki je doma, na primer zaradi varstva otrok, s statusom tistega, ki je na čakanju doma. Pri tem si odpis dohodnine in stroške delita delodajalec in država, vsak polovico.

Protestno z avtomobili okrog parlamenta

Popoldne se je začel protest "A greš en krog okol' parlamenta? Vsak avto šteje". Na njem se je zbralo okoli 40 enako mislečih ljudi, predvsem gre za male podjetnike in samostojne podjetnike.

Zbrali so se pred parlamentom in v avtomobilih naredili krog okoli hrama demokracije, nato mimo filozofske fakultete po Prešernovi ter zopet nazaj pred parlament. Namen mirnega shoda pa je bil jasno sporočilo vladi in politikom, da so ukrepi za male in samostojne podjetnike nujni ter da se mora sprejemati odločitve, ki bodo rešile malo gospodarstvo in samozaposlene.

"Kriza nas je prizadela, a še vedno živimo, politika pa ima moč, da reši malo gospodarstvo pred propadom," je skupina, ki se je organiziral prek družbenih omrežij opozorila vlado.

"Potrebujemo ukrepe, ki bodo zavarovali socialni položaj ljudi"

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa vlado poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi ohranili kupno moč ljudi in spodbudili potrošnjo po umiritvi razmer. "Trenutne razmere nedvomno predstavljajo vse pogoje za globoko socialno krizo," so v današnjem pozivu vladi in ekonomistu Mateju Lahovniku, ki vodi strokovno skupino za pomoč ministrstvom pri pripravi ukrepov, zapisali v ZSSS.

"Potrebujemo ukrepe, ki bodo zavarovali socialni položaj vseh delavk in delavcev, tudi prekarnih delavcev, mladih, samozaposlenih, upokojenk in upokojencev in hkrati spodbujali notranjo potrošnjo takoj po umiritvi teh razmer," menijo v ZSSS in dodajajo, da se ukrepi ne smejo osredotočati na posamezno dejavnost ali posamezno kategorijo zaposlenih.

Tako predlagajo, da se zaščiti prejemke vseh prebivalcev na način zagotovljenega mesečnega zneska (plače, nadomestila, subvencije).

Poleg tega naj se vsaj za obdobje od začetka marca do konca junija za najmanj 30 odstotkov zniža najemnina za stanovanja v državni ali občinski lasti, enako naj se priporoči tudi zasebnim najemodajalcem.

Za čas do konca leta naj se prepove zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in zniža stopnja davka na dodano vrednost (DDV) na osnovne življenjske potrebščine. Sindikat predlaga tudi, naj bo najvišja maloprodajna cena pogonskih goriv in kurilnega olja enaka ceni, ki je veljala na 21. marec.

Za vsaj 15 odstotkov naj se poveča subvencioniranje vrtcev ter oskrbe v domovih za starejše. Za čas zaprtja šol in vrtcev naj se subvencija za malico in kosilo, do katere so upravičeni otroci staršev v nižjih dohodkovnih razredih, prelije v znesek in se ta izplača skupaj z otroškim dodatkom, če pa je le mogoče, naj se tudi organizira topla prehrana.

Predlagajo vsaj 30 odstotkov nižje cene elektrike in komunalnih storitev za obdobje od začetka marca do konca junija.

Upokojencem z nizkimi pokojninami naj se k redni pokojnini izplača enkraten finančni dodatek, študentom naj se ne zaračuna stroškov bivanja v študentskih domovih, saj so se zaradi epidemije morali izseliti.

Najranljivejšim skupinam delavk in delavcem naj se omogoči pridobiti izredno socialno pomoč ali povračilo izpada prihodka, predlagajo.

Zavzemajo se tudi za to, da v dogovoru s centralno banko, bankami in lizinškimi hišami obresti na finančne obveznosti posameznikov oprostijo ali znižajo vsaj za polovico, obveznosti iz pogodb pa naj se brezplačno odložijo za obdobje do konca junija. Poleg tega naj se za obdobje do konca junija uvede brezplačni moratorij na odplačilo vseh hipotekarnih kreditov.

Banke naj za vsaj polovico znižajo stroške bančnega poslovanja s fizičnimi in pravnimi osebami. Olajša naj se dostop do bančnih kreditov, katerih namen je energetska obnova stavb oziroma vlaganje v večjo energetsko učinkovitost stavb s poroštvom države.

Plačilo dohodnine za lani naj se odloži do konca leta oz. se omogoči obročno izplačilo dohodnine za lani do višine 1000 evrov do konca leta 2021, še predlagajo.

Posebej za samozaposlene med drugim predlagajo, da se jim za čas, ko ne morejo opravljati dejavnosti, oprosti plačevanje prispevkov. Določi naj se dejavnosti, katerim je onemogočeno poslovanje, in se samozaposlenim v njih za obdobje do konca julija nakaže povprečni znesek, ki bi ga dobili, če bi bili brezposelni. Lahko bi šlo tudi za posojilo, ki bi ga bilo treba brez obresti vrniti v 24 mesecih po prenehanju prejemanja pomoči.

Predlagajo, da se za pomoč vsem delodajalcem, ki občutijo posledice epidemije, oblikujejo posebna proračunska sredstva, ki bi bila vezana na ohranitev delovnih mest. Sprejeli bi ukrepe, ki bi gospodarskim družbam (npr. trgovskim verigam) onemogočali odliv dobička v tujino in bi tega preusmerili v poseben sklad, katerega namen je povečanje plač delavcem, ki delajo v teh nevarnih in neugodnih razmerah, v sklad pa bi nakazala tudi država.

Predlagajo ustanovitev sklada za začasno čakanje na delo z obveznostjo izobraževanja, ki bi ga financirali iz evropskih sredstev in sredstev državnega proračuna. Del plačil delavcem na čakanju bi zagotovil sklad, del pa delodajalec, ta bi skupaj z zavodom za zaposlovanje pripravil tudi načrt usposabljanja in izobraževanja za posameznega delavca. Delavec bi ohranil delovno razmerje. V primeru, da bi pa delodajalec ugotovil, da delavca ne potrebuje več, bi temu pripadla odpravnina skladno z zakonom o urejanju trga dela.

Predlagajo tudi oblikovanje posebnega "koronasklada", v katerega bi bilo mogoče donirati sredstva za rešitev krize - po zgledu donacij za obnovo pariške katedrale Notre-Dame po požaru.

Gospodarske zbornice s pobudo za sodelovanje pri reševanju gospodarstva

Šest organizacij, ki zastopajo podjetja, pa je danes vladi poslalo pobudo za sodelovanje pri pripravi ukrepov za pomoč gospodarstvu v času trenutne krize. Poudarjajo, da bodo trenutna dejanja pomembno vplivala na to, kako hitro se bomo po končanih izrednih razmerah kot družba zopet postavili na noge.

Združenje Manager, Gospodarska zbornica Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, Britansko-slovenska gospodarska zbornica in AmCham Slovenija so v pobudi poudarili, da slovensko gospodarstvo podpira vse napore za zajezitev širjenja novega koronavirusa in bolezni covid-19, hkrati pa izrazili prepričanje, da se je treba poleg zagotavljanja zdravstvene oskrbe s to krizno situacijo soočati s pogledom, usmerjenim v prihodnost, so sporočili iz AmCham Slovenija.

Zato so vladi in strokovni skupini pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika ponudile "vse znanje, ki ga premorejo slovenski menedžerji in menedžerke, podjetniki in podjetnice ter strokovnjaki in strokovnjakinje s področja ekonomije in poslovanja".

Opozorili so na alarmantne razmere v gospodarstvu in pozvali k sprejemu ukrepov za ohranjanje podjetij pri življenju, saj bo sicer Slovenija ostala v globoki in dolgotrajni gospodarski in socialni krizi. Prav tako so opozorili, da je treba podpreti tudi tista podjetja, ki ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za zaposlene v teh časih poslujejo.

Anketa GZS pokazala resne težave velike večine podjetij

Resne težave v poslovanju zaradi zmanjšanega povpraševanju tako na domačem trgu kot iz tujine, sprejetih ukrepov vlade in pretrganih dobaviteljskih verig ima 93 odstotkov gospodarskih subjektov, je pokazala anketa GZS. Za preprečitev gospodarske in socialne krize je potreben paket v vrednosti od dveh do štirih milijard evrov, ocenjuje zbornica.

93 odstotkov vprašanih opozarja na resne težave v poslovanju. 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, saj jih polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov.

Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.

Oglaševalska zbornica zaznala padec obsega oglaševanja

Tudi Slovenska oglaševalska zbornica je na predsednika vlade Janšo naslovila poziv, v katerem se je pridružila pozivom za sprejetje interventnih ukrepov pomoči in reševanja podjetij na celotni gospodarski ravni. Posledice širjenja koronavirusa so že vidne tudi v oglaševanju, zmanjšalo pa se je tudi povpraševanje po njihovih storitvah.

Zbornica zato poziva vlado, da poskrbi tako za zaposlene kot za podjetja vsaj na način, da v času izrednih razmer vsem brez tekočih prihodkov z ustreznimi ukrepi omogoči, da lahko zaradi epidemije odložijo izvajanje davčnih in drugih prispevkov iz naslova pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega naj omogoči hitro sprejemanje delovnopravnih ukrepov da bi zagotovili ohranjanje delovnih mest.

Pomanjkanje finančnih sredstev namreč za medije medije, oglaševalce in agencije pomeni odpuščanje in morebitno prenehanje opravljanja dejavnosti, kar bo imelo po opozorilih zbornice "neslutene posledice na razvoj tržnega gospodarstva in demokratičnega ustroja slovenske družbe".