Kljub popuščanju nemške vlade glede sporne reforme trga delovne sile se v Nemčiji iz tedna v teden povečuje število udeležencev t.i. ponedeljkovih protestov proti zakonu, znanem pod imenom Hartz IV. Po navedbah policije se je na demonstracijah v ponedeljek zvečer po vsej Nemčiji zbralo kakih 90.000 ljudi, o najbolj množičnih protestih pa so poročali iz vzhodnega dela države.
Največ nasprotnikov spornega zakona, ki predvideva zmanjšanje ugodnosti za brezposelne, se je tokrat zbralo v vzhodnonemških mestih Leipzig, Berlin in Magdeburg, medtem ko naj bi na zahodu države na ulice prišlo le kakih 6000 protestnikov. Nasprotniki reforme so pozvali k protestom v kakih 90 mestih. Minuli teden se je ponedeljkovih zborovanj udeležilo kakih 40.000 protestnikov.
Poostren nadzor nad prejemniki nadomestil
Zakon Hartz IV, ki sodi v okvir reforme trga delovne sile, med drugim predvideva združitev socialnih pomoči in nadomestil za brezposelnost, kar pomeni zmanjšanje ugodnosti za brezposelne. Socialna pomoč in nadomestilo za brezposelnost bosta združena z januarjem 2005. Tisti, ki bodo brez zaposlitve dlje kot eno leto, bodo prejeli t.i. nadomestilo za brezposelne II, povečal naj bi se nadzor nad njimi, država pa naj bi jim posredovala delo, vendar pa bodo morali biti tudi sami bolj aktivni pri iskanju zaposlitve kot doslej.
Dvakrat višja brezposelnost v vzhodnem delu Nemčije
V vzhodni Nemčiji je stopnja brezposelnosti dvakrat višja od državnega povprečja, ki znaša 10,5 odstotka, v nekaterih mestih pa je celo do 50-odstotna. Številni prebivalci so zaradi zakona vznemirjeni, gospodarstveniki pa menijo, da je ta ukrep nujen za oživitev trga delovne sile.
Zadnji v vrsti t.i. ponedeljkovih protestov so bili še množičnejši kot prejšnji, kljub temu da je vlada kanclerja Gerharda Schröderja minuli teden nekoliko popustila, kar se tiče zmanjšanja ugodnosti za brezposelne. Schröder je v sredo sklical izredno zasedanje vlade, da bi omilil zakon, ki je dobil ime po svojem avtorju, direktorju avtomobilskega koncerna Volkswagen Petru Hartzu. Zakon je sicer najpomembnejši del Agende 2010, svežnja socialnih reform, ki jih je marca lani predstavil nemški kancler Schröder.
Gospodarstveniki nemško vlado in opozicijo pozivajo, naj kljub vse bolj množičnim protestom ostaneta pri svojih stališčih.
