Nemčija mrzlično išče delavce, iz tujine jih potrebujejo 400.000 na leto

Nemška vlada tudi napoveduje novo politiko za tiste, ki bi tam želeli živeti in delati. "Ljudje, ki so prišli v Nemčijo, so veliko naredili, da je naše gospodarstvo postalo tako močno, kot je danes," pravi nemški kancler Olaf Scholz. Naklonjen je poenostavitvi procesa pridobivanja državljanstva. 

Medtem ko vlada prijazno vabi, nemško gospodarstvo pravi, da nove delavce nujno potrebuje. Primanjkuje jim strokovnjakov in delavcev v tehniki, trgovini, gastronomiji, logistiki, izobraževanju in oskrbi. Ko se bodo "baby boomerji" – rojeni v dveh desetletjih po koncu druge svetovne vojne – upokojili, se bo problem le še poslabšal, svarijo.

In pravzaprav si nihče ne želi čakati do zadnjega trenutka, saj pomanjkanje delovne sile že zdaj postavlja pod vprašaj celo obstoj nekaterih podjetij, pravi minister za delo Hubertus Heil.

Nemška vlade je tako pripravila tri pakete sprememb v zvezi z migracijami: o zakonodaji, azilu in možnostih za tiste, ki imajo trajni status oseb, ki nimajo dovoljenja za prebivanje ("duldung"), a so zaščitene pred izgonom; o priseljevanju kvalificiranih delavcev in o pridobitvi nemškega državljanstva. 

Kot poroča Index.hr, je v Nemčiji okoli četrt milijona ljudi s tako imenovanim statusom "duldung" – njihova prošnja za azil je bila zavrnjena, vendar je bila njihova deportacija začasno prekinjena – na primer zaradi tveganj v domači državi, hude bolezni ali pomanjkanja potnih listin. Nekateri med njimi so integrirani, delajo, njihovi otroci hodijo v šolo. A še vedno jim grozi izgon. V skladu s predvidenimi spremembami pa bi vsak, ki je v Nemčiji živel vsaj pet let, od 1. oktobra 2022 dobil novo pravico do prebivanja za leto in pol. Tisti, ki niso storili kaznivih dejanj, si lahko v tej preizkusni dobi ustvarijo tudi pogoje za pravico do stalnega prebivanja. Pristojni pravijo, da bi tako poskrbeli, da so ti ljudje motivirani, delajo, se integrirajo ... To pa bi bilo v pomoč tako delodajalcem kot družbi. Po drugi strani nameravajo dosledneje vračati tiste, ki nimajo pogojev, da bi ostali. To še posebej velja za kriminalce.

Drugi migracijski sveženj torej obravnava posebej priseljevanje kvalificiranih delavcev. Zvezna agencija za zaposlovanje ocenjuje, da Nemčija vsako leto potrebuje 400.000 delavcev iz tujine. Doslej je veliko ljudi prihajalo v Nemčijo iz drugih držav EU, vendar se demografske spremembe v teh državah čutijo že dlje časa, kar pomeni, da je dotok vse slabši.

Priseljevanje iz nečlanic je prav tako omejeno, saj je iz držav nečlanic EU v Nemčijo zaradi zaposlitve leta 2020 prišlo le 29.000 ljudi. Kriva naj bi bila predvsem birokracija. 

V Nemčiji je v veljavi t. i modra karta za visokokvalificirane strokovnjake. Visoko izobraženi lahko vstopijo v državo zaradi zaposlitve – pri tem pa ni potrebno preverjanje, ali so za delovno mesto na voljo domači kadri. Obstaja pa varovalo o dohodkih, da se prepreči nižanje urnih postavk.

Nemška vladajoča koalicija želi zdaj znižati meje plač teh ljudi, ki so bile doslej krepko nad 50.000 evrov letno. Prav tako bi "modra karta" veljala za širši krog, ne le najbolj izobražene, saj se seznam deficitarnih poklicev daljša, na njem so strežni delavci, kuharji, gradbeniki, energetiki, tovornjakarji, izobraževalno in zdravstveno osebje ...

V igri je uvajanje točkovnega sistema, ki pa je spet deležen vrste kritik. Kritiki menijo, da bi to ustvarjalo oviro, ki je druge države ne poznajo, kar bi Nemčiji zmanjšalo možnost, da jo potencialni kadri izberejo za svojo destinacijo. 

Si pa nemška vlada želi čim več ljudi privabiti že med študijem in jim omogočiti, da ob študiju tudi delajo.