Gospodarstvo

Nemčija se je znašla na robu padca v recesijo

Ljubljana/Berlin, 14. 08. 2019 16.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Gospodarsko umirjanje v območju evra, ki se kaže že nekaj časa, je dobilo v drugem trimesečju vse jasnejše obrise. Največje evropsko gospodarstvo Nemčija se je znašlo na robu padca v recesijo, glavni razlog za to pa so povečane trgovinske napetosti in negotovost v svetu. Dogajanje občuti že tudi Slovenija, a za zdaj hujše posledice niso vidne.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Nemško gospodarstvo
    02:29
    Iz 24UR: Nemško gospodarstvo
  • Iz SVETA: Nemčija v recesiji?
    03:20
    Iz SVETA: Nemčija v recesiji?

Umirjanje gospodarske dejavnosti se je začelo že sredi minulega leta, a na koncu je evrsko območje v 2018 vseeno izvleklo 1,9-odstotno gospodarsko rast, celotna EU pa dvoodstotno. To je bilo sicer za 0,5 odstotne točke manj kot v 2017, a obenem enako kot v 2016.

Gospodarska rast je bila v prvem letošnjem četrtletju v območju evra 0,4-odstotna, v celotni EU pa 0,5-odstotna. V zadnjem četrtletju 2018 se je bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju okrepil za 0,2 odstotka, v EU pa za 0,3 odstotka.V medletni primerjavi je bila rast BDP v letošnjem prvem četrtletju v območju z evrom po sezonsko prilagojenih podatkih 1,2-odstotna, v osemindvajseterici pa 1,6-odstotna. V zadnjem lanskem četrtletju je bila v območju z evrom prav tako 1,2-odstotna, v državah EU pa 1,5-odstotna.

V začetku tega leta se je tudi pod vplivom milejše zime in s tem ugodnejših razmer za gradbeno dejavnost gospodarska dejavnost na četrtletni ravni nekoliko okrepila, a v medletni primerjavi je upadanje dinamike že postalo očitno. Upočasnitev je bilo nato zaznati tudi v drugem trimesečju.

Medletno se tako rast v območju skupne valute približuje enemu odstotku, na ravni celotne EU pa je pod vplivom hitreje rastočih gospodarstev v srednji in vzhodni Evropi nekoliko višja. Takšne nekje so tudi napovedi najbolj relevantnih ustanov za celotno leto.

So pa te napovedi v luči trenutne močno povečane negotovosti v svetu, ki jo krepijo predvsem kitajsko-ameriške trgovinske napetosti, nepredvidljiva protekcionistična politika ZDA, geopolitično merjenje mišic na Bližnjem vzhodu in pa tudi nejasnost glede načina izstopa Združenega kraljestva iz EU, na precej trhlih temeljih.

Na Nemčijo kot paradnega konja evropskega gospodarstva so bili trgi in analitiki danes še posebej pozorni. Na to močno izvozno orientirano gospodarstvo negativno vplivajo predvsem trgovinske napetosti v svetu. Padec BDP bi bil še večji, če ne bi bilo solidnih rezultatov na domačem trgu.
Na Nemčijo kot paradnega konja evropskega gospodarstva so bili trgi in analitiki danes še posebej pozorni. Na to močno izvozno orientirano gospodarstvo negativno vplivajo predvsem trgovinske napetosti v svetu. Padec BDP bi bil še večji, če ne bi bilo solidnih rezultatov na domačem trgu. FOTO: AP

V primeru dodatne krepitve teh negativnih dejavnikov ali večje globalne zaostritve se lahko zelo hitro poslabšajo. Nekatere države, npr. Italija, pa se ob tem že dlje časa soočajo tudi z internimi težavami in politično nestabilnostjo, zaradi česar že leta gospodarsko stagnira in je tudi zdaj na robu recesije.

Trenutni ne preveč naklonjeni globalni okvir občuti predvsem Nemčija kot eden največjih svetovnih izvoznikov v absolutnem smislu in izvozno najbolj intenzivno veliko svetovno gospodarstvo. V Nemčiji se je BDP po prvi oceni v letošnjem drugem četrtletju glede na predhodne tri mesece skrčil za 0,1 odstotka, s čimer so se izpolnile napovedi analitikov o upadu. V medletni primerjavi se je BDP okrepil za 0,4 odstotka.

Njen izvozni sektor, kjer prednjačijo avtomobilska, strojna in kemijska industrija, posledice stalnih groženj, preobratov in napetosti v obliki upada naročil, zmanjšane proizvodnje in predvsem močno poslabšanega razpoloženja med podjetji občuti že dobro leto dni. Ob tem je nemški avtomobilski sektor tudi sredi velikega prestrukturiranja v smeri električne mobilnosti.

Za Slovenijo bodo podatki znani konec avgusta. Država je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim in po sezonsko prilagojenih podatkih imela 0,8-odstotno rast, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa 3,7-odstotno.Eurostat je danes tudi objavil, da se je število zaposlenih v drugem četrtletju tako v območju evra kot EU na četrtletni ravni povečalo za 0,2 odstotka. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila rast števila zaposlenih v območju evra 1,1-odstotna, v EU pa enoodstotna.

Občutno poslabšanje v izvoznem sektorju na drugi strani kompenzirajo bistveno ugodnejši trendi na strani domače potrošnje in investicij. Nemčija je namreč po večletni trdni gospodarski rasti in skoraj 20 letih dobrih gospodarskih rezultatov, ki jih je za krajši čas prekinila le zadnja svetovna finančna in gospodarska kriza, še vedno v zelo dobri gospodarski kondiciji. Javne finance so zdrave, prav tako je ob izjemni nizki brezposelnosti zelo ugoden dohodkovni položaj nemških gospodinjstev.

Največje evropsko gospodarstvo na tak način lahko blaži posledice globalne negotovosti, a se mu glede na tekoče podatke zelo verjetno v tretjem četrtletju ne bo uspelo izogniti padcu v blažjo recesijo. Kako hitro se bo dinamika izboljšala, bo odvisno predvsem od razvoja globalnih dogodkov.

Za zdaj napovedi za Nemčijo po letošnji upočasnitvi rasti na raven okoli 0,5 odstotka v 2020 predvidevajo vnovično rast nad enim odstotkom. Vendar pa bi se ob večjem poslabšanju mednarodnega konteksta tudi to lahko hitro spremenilo.

Posledice te velike globalne igre občuti tudi Slovenija kot izjemno odprto izvozno usmerjeno gospodarstvo.
Posledice te velike globalne igre občuti tudi Slovenija kot izjemno odprto izvozno usmerjeno gospodarstvo. FOTO: Dreamstime, slovenija, evro

Nekatere analize, ta teden jo je npr. objavil münchenski inštitut Ifo, ocenjujejo, da bi Evropa lahko kratkoročno imela celo koristi od kitajsko-ameriškega merjenja moči, vendar pa bi se njen položaj v primeru sprožitve globalne krize in velikega padca gospodarskega zaupanja ob zaostritvi trgovinske vojne močno poslabšal.

Evropa se namreč nahaja v navzkrižju interesov med svojim najpomembnejšim gospodarskim partnerjem ZDA, ki pod vodstvom trenutnega predsednika Donalda Trumpa nima nobenih zadržkov do groženj zaveznikom, kot je EU, in sprožanja trgovinskih sporov z njimi, ter drugim najpomembnejšim Kitajsko, s katero pa ima tudi precej odprtih gospodarskih front.

Posledice občuti tudi Slovenija

Posledice te velike globalne igre občuti tudi Slovenija kot izjemno odprto izvozno usmerjeno gospodarstvo. Podatki o gospodarski rasti v drugem letošnjem četrtletju bodo znani konec meseca, a za zdaj znane informacije in analize ne kažejo na to, da bi se dogajalo kaj hujšega kot že napovedano postopno umirjanje gospodarske rasti na raven okoli treh odstotkov.

Izvoz v Nemčijo je sicer v polletju predstavljal nekaj manj kot 20 odstotkov vsega slovenskega izvoza, tako da je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica pomemben dejavnik.
Izvoz v Nemčijo je sicer v polletju predstavljal nekaj manj kot 20 odstotkov vsega slovenskega izvoza, tako da je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica pomemben dejavnik. FOTO: AP

Dogajanje v Nemčiji, še posebej v avtomobilski industriji, ima po medijskem pričevanju iz nekaterih podjetij že vpliv na zmanjšanje naročil in v nekaterih primerih tudi na večje cenovne pritiske pri slovenskih avtomobilskih dobaviteljih in z avtomobilsko industrijo povezanih panogah, ki predstavljajo pomemben steber slovenskega izvoznega gospodarstva.

A podatki o izvozu za prvo polletje kažejo, da je izvoz v članice EU, ki predstavlja tri četrtine celotnega izvoza, ob skoraj 10-odstotni skupni rasti izvoza v prvem polletju medletno narasel za 6,9 odstotka. Kljub umirjanju največjega evropskega gospodarstva se je najbolj povečal prav izvoz v Nemčijo, je ta teden v najnovejši publikaciji o gospodarskih odnosih s tujino poudarila Banka Slovenije. Je pa bilo samo junija že zaznati medletni upad izvoza v druge članice EU, predvsem pri cestnih vozilih.

Izvoz v Nemčijo je sicer v polletju predstavljal nekaj manj kot 20 odstotkov vsega slovenskega izvoza, tako da je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica pomemben dejavnik. A nekatere analize govorijo, da Slovenija vendarle ni tako odvisna od največjega evropskega gospodarstva.

Časnik Delo je tako ta teden navedel izsledke lani objavljene študije raziskovalcev Banke Slovenije Milana Damjanovića in Biswajita Banerjeeja, ki je pokazala, da je slovenski izvoz merjeno po dodani vrednosti, ki jo ustvarimo v Sloveniji in je torej v procesu proizvodnje ne uvozimo od drugod, precej bolj razpršen in v tem smislu bolj robusten.

Velik del izvoza v evrske države predstavljajo deli ali polizdelki oz. tisti končni izdelki, kjer Slovenija predstavlja le vmesno proizvodno fazo. Pri izvozu v nekatere članice EU iz srednje in vzhodne Evrope ter v države zunaj unije pa pomembnejšo vlogo igrajo končni izdelki, kjer je več dodane vrednosti ustvarjene v Sloveniji. Tak primer je farmacevtska industrija.

V vsakem primeru pa bo izpostavljenost Slovenije na negativne globalne trende manjša s tem, ko bo naraščala dodana vrednost slovenskega izvoza.
V vsakem primeru pa bo izpostavljenost Slovenije na negativne globalne trende manjša s tem, ko bo naraščala dodana vrednost slovenskega izvoza. FOTO: Shutterstock

Izziv za slovensko gospodarstvo

Kljub temu predstavlja poslabševanje gospodarskih razmer v Evropi in svetu, še posebej če bo dobilo večje razsežnosti, za slovensko gospodarstvo izziv. Vendar pa so analitiki v medijih v zadnjih dneh opozarjali, da so slovenska podjetja v celoti gledano po ekscesih v času pred zadnjo krizo danes v bistveno boljši finančni in poslovni kondiciji. Prav tako veljajo slovenski izvozniki za zelo prilagodljive, kar so v preteklosti že pokazali. Tisti, ki pa se ne bodo znali hitro obrniti ali pa se po krizi niso finančno utrdili, pa bodo v težjem položaju.

V vsakem primeru pa bo izpostavljenost Slovenije na negativne globalne trende manjša s tem, ko bo naraščala dodana vrednost slovenskega izvoza. To je dejansko eden od ključnih ciljev slovenskega gospodarstva, katerega uresničitev pa bo tudi ob ustrezni ekonomski politiki države terjala povečane naložbe v raziskave in razvoj ter uvajanje novih tehnologij in izdelkov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (148)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

SuperBog=?lovk
16. 08. 2019 18.36
+0
to so si ŠVabbi sami naštimali s svojimi dizel goljufanji, če bi malo polj speglali avte tudi električne, se bi drgač pogovarjali!
SuperBog=?lovk
16. 08. 2019 18.36
-5
ha,ha,ha. pa vam je Luka Mesec govoril o Ahilovi peti slovenskega izvoza pred 7 meseci. ste se mu takrat smejali. sedaj pa nabijate o recesiji v Nemčiji in krizi!ha,ha-novinarski in ostali vosli.
SDS_je_poden
20. 08. 2019 14.25
-5
Svečkarija ni razumela ničesar.... kot vedno.
ivan.z Doba
15. 08. 2019 18.46
+16
Nemci se bodo izvlekli. Na račun gospodarsko šibkejših bodo iz recesije prišli bogatejši. Tako kot iz zadnje recesije.
Andree
16. 08. 2019 09.37
+7
Klotilda H
15. 08. 2019 17.54
+3
VSE JE JASNO: SLOVENIJA BO V KRATKEM POSTALA GOSPODARSKI MOTOR EVROPE!!!
RUGIEVIT
15. 08. 2019 13.49
+10
Nova delovna sila samo sesa socialno doprinese pa bolj malo!
BUONcaffee
15. 08. 2019 13.31
-4
Bomo kupovali ceneje nemške avtomobile.
ROMELS
15. 08. 2019 13.09
+9
Samo, da ni čez rob. Drugače bi naši levaki ostali brez plač.
el capitano
15. 08. 2019 12.17
+3
Finta elit, da se zmanjša javna poraba in lahko oni več pobasejo v lastne žepe..Kaksna kriza neki..
BUONcaffee
15. 08. 2019 10.06
-7
Kateri avto brez težav prevozi 500000 km razen Škode Octavije????
puspan
15. 08. 2019 13.53
+7
Saj so jo Nemci naredili. Pomisli, kako je izgledala pred tem, take danes še Romuni ne bi marali.
BUONcaffee
15. 08. 2019 09.55
-6
Škoda izdeluje veliko boljše avtomobile od Audija in VWja.
puspan
18. 08. 2019 21.24
+1
A dej, dej? Zate je še Dacia preveč. Nimaš ti za avtobus, kaj šele za avto.
BUONcaffee
15. 08. 2019 09.53
+12
So si Nemci tudi sami krivi, da prodaja ne gre, kajti kvaliteta avtov ni več ista, ampak slabša.
BUONcaffee
15. 08. 2019 09.42
+19
Slovenija iz zadnje recesije dejansko ni nikoli ni prišla. Nimamo več tovarn, eni so se odselili v tujino, vse je propadlo. Še nekaj podjetji posluje in hrani elito. Kaj pa imamo pri nas tako uspešnega zaradi česar smo lahko ponosni?????
puspan
15. 08. 2019 13.54
-5
BUONcaffee
15. 08. 2019 09.39
+6
Slovenija izdeluje dele za avtomobile in jih izvaža tudi v druge države v Evropi. Seveda ste pametni kot moj pes. Nemški proizvajalci izdelujejo svoje avte večinoma izven Nemčije, če mislimo na Evropo, sploh na Slovaškem, Madžarskem, Češkem, Španiji. Ukrajina katera ni članica EU izdeluje tudi nemške avtomobile. In tam bodo naši tudi občutili. Pa ne zganjam panike ampak sem realen. Zadnja recesija je dokaz kako slovenska politika se požvižga na vse skupaj, ko je recesija kraljevala se naši niso zmenili za njo dokler tudi nas ni zajela. Smo pa nastradali in bili rekorderji v njej.
BUONcaffee
15. 08. 2019 09.34
+5
Italija je že v recesiji ali še ni. Tam je avtomobilska industrija tudi na kolenih. FIAT pridno izdeluje avtomobile v Turčiji. Ali bo Nemčija naredila enako????? Sicer kriza v industriji potegne tudi krizo v bančništvu. Časi so negotovi.
BUONcaffee
15. 08. 2019 09.32
+6
Slovensko gospodarstvo je odvisno od tujega, sploh nemškega.
puspan
15. 08. 2019 08.59
+1
Buoncaffee, malo manj jokanja in stokanja nam ne bi prav nič škodovalo, saj nam gre gospodarsko, kljub svetovnim pretresom, ki jih povzroča v večini Amerika po zaslugi kekcev v ameriški vladi, še prekleto dobro. Zaradi padca borznega indeksa v Nemčiji nekatere pri nas preveč skrbi, čeprav se bo Nemčija sama zelo hitro spet postavila tja, kamor že vsa leta spada. Je pa res, da to čutijo tudi naša podjetja, ki veliko sodelujejo z njimi. Brez panike, malo manj nakladanja in vse bo šlo tako naprej, kot doslej. V ZDA so pred vrati spet volitve in v interesu nas vseh je, da gre gobezdač z ekipo njemu podobnih kmalu v zgodovino, kot se to kaže tudi našemu Velikemu vodji JJ. Tudi Reporter ni več tisto, kot je bil. Prejšnji teden sem ga po dolgem času spet kupil in ga poskušal prebrati, a ni in ni šlo, saj tudi tam ne gre več po naročilu velikega bossa, kot je dolgo časa uspevalo. Najbolj zveste ovčice so vedno bolj nemirne in ne bo dolgo, ko bodo preskočile že načeto ograjo.
BUONcaffee
15. 08. 2019 09.40
-2
anjerd
15. 08. 2019 08.54
+12
spet bomo zbirali zamaške za skorjo kruha, eni pa bodo jedli prsce nažaru in se mastili.
BUONcaffee
15. 08. 2019 08.41
+1
Naši analitiki vse jemljejo na lahko, a nastrada narod. Zopet se bo sesulo vse skupaj, Slovenija pa na robu preživetja.
puspan
18. 08. 2019 21.26
-2
Ubožec. Prodaj Laptop in si kupi kruha, da ne boš lačen.
BUONcaffee
15. 08. 2019 08.39
+4
Zopet pri nas mirijo, da se recesija ne tiče Slovenije. Seveda se tiče. Zopet bomo gotofi!
puspan
15. 08. 2019 09.02
-2
Ti si gotof že taktat, ko imamo visoko konjukturo.
Melaj
15. 08. 2019 08.36
+18
Do bolj izrazite gospodarske rasti je prišlo, ko smo se nekako rešili krize in recesije. Takrat je več ljudi brezposelnih, ljudje bolj varčujemo in se ne zadolžujemo. Ko dobiš službo in se razmere stabilizirajo nekako nabaviš vse, kar si v času krize postavil na stranski tir oziroma ne trošil zaradi večje pazljivosti. Žal opažam, da ekonomisti ne razumejo, da, ko zamenjaš avto, obnoviš hišo, zamenjaš ogrevalni sistem,....še ne pomeni, da boš to storil vsako leto posebej. To so investicije za dlje časa. Torej..ekonomisti...po krizi smo si ljudje stvari nakupili za naslednjih 10 let in več...Zato ne moremo imeti danes tako gospodarsko rast, kot leta 2016, 2017. Tudi, če se vaši Kitajci in Ameri sporazumejo glede trgovine..bo to mogoče malo povečalo prodajo usp ključev in podobnega. Avtov ne bomo menjali, strehe, okna ali cele bajte tudi ne. Do gospodarske rasti v večjem obsegu lahko pride le po večjem časovnem obdobju stagnacije...krize običajno. Velik pogoje je, več ljudi, ki več troši. Tudi svetovna populacije se v nedogled ne bo povečevala. Ko bo začelo število ljudi padat, bo potrošnja padala...Upam, da se to razume, da z vsakim dnem ne moremo imeti več. So časi debelih in časi bolj suhljatih krav. Sprijaznimo se s tem.
Die einemaister
15. 08. 2019 10.46
-1