Nemčija uvaja plačo za starše

Spodnji dom nemškega parlamenta je sprejel zakon o starševski plači, s katerim želijo v državi z eno najnižjih stopenj rodnosti v Evropi povečati pripravljenost staršev za vzgojo naraščaja.

Novi zakon, ki bo pričel veljati s 1. januarjem 2007, bo tistemu staršu otrok, rojenih po tem datumu, ki prenehajo z delom, da bi skrbeli za otroka, v prvem letu po rojstvu omogočil prejemanje 67 odstotkov njihove neto plače oziroma največ 1800 evrov (432.000 SIT) na mesec. Če bo otroka vsaj dva meseca negoval oče, pa bosta starša nadomestilo lahko prejemala izmenoma 14 mesecev ali sočasno sedem mesecev. "Starševsko plačo" bodo starši prejemali tudi v primeru, da bodo delali s krajšim delovnim časom, vendar ne več kot 30 ur na teden.

Poleg 154 evrov, ki jih družine že prejemajo za vsakega mladoletnega otroka, bodo v prihodnje za vsakega dodatnega otroka, starega manj kot šest let, ki živi v gospodinjstvu, dobili še dodatnih 10 odstotkov starševske plače oziroma najmanj 75 evrov več.

Tudi Slovenke in Slovenci se 'krčijo'

Avtorica publikacije Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja, ki so jo danes predstavili na državnem statističnem uradu, ugotavlja, da se je rodnost pri nas znižuje že celo stolejte in morda še ni končano.

V večjih mestih je rodnost nižja, ne glede na izobraženost žensk. "Mesto je očitno najmočnejši generator nizke rodnosti," je ugotovila.

Od druge polovice 18. stoletja do konca 19. stoletja se je družinsko življenje na Slovenskem začenjalo razmeroma pozno, je povedala Šircljeva. Moški so bili namreč ob sklenitvi zakonske zveze stari že nekaj čez 30 let, ženske pa nekoliko manj. Izjemi sta bili morda Primorska in Prekmurje. Poleg tega se niso mogli poročiti vsi, zato je bilo več samskih, rodnost je bila nižja, rojevalo pa se je razmeroma veliko nezakonskih otrok. Slednje je bilo značilno predvsem za Koroško in Štajersko.

Avtorica ugotavlja, da se z višjo stopnjo izobrazbe žensk število otrok zmanjšuje. K temu je včasih pripomoglo dejstvo, da je bil med tistimi, ki so bile bolj izobražene od drugih, zelo visok delež takih, ki se niso nikoli poročile. "Danes sicer ni več tako, vendar pa razlike še vedno obstajajo," je povedala Šircljeva.

Danes za ženske na najbolj zahtevnih delovnih mestih velja, da bodo z večjo verjetnostjo ostale brez otrok. Po drugi strani pa med visoko izobraženimi ne pada več verjetnost za rojstvo tretjega otroka. To je trend, ki ga doslej na Slovenskem nismo poznali, je povedala Šircljeva. Višjo rodnost je avtorica publikacije opazila med vernimi ženskami, čeprav je tudi tu opaziti nihanja glede na izobrazbo.

Med poklicnimi skupinami pa z najvišjo rodnostjo izstopajo kmetovalke. To je ena redkih poklicnih skupin, ki zagotavlja obnavljanje generacij. Če bi vsi otroci, ki se rodijo takim ženskam, ostali v kmetijstvu, bi bilo kmetov vedno več, je sklenila Šircljeva.