Nemška industrijska proizvodnja septembra z večjim padcem od napovedi

Na letni ravni je obseg industrijske proizvodnje septembra nazadoval za 3,7 odstotka, medtem ko se je v celotnem tretjem četrtletju glede na preteklo četrtletje znižal za 2,1 odstotka.

"Negativni trend, ki se je začel poleti, se nadaljuje," je objavo pospremilo nemško gospodarsko ministrstvo.

Z izjemo gradbenega sektorja, ki je stagniral, so preostali sektorji zabeležili padec.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je zaskrbljujoče zlasti dejstvo, da se je za Nemčijo ključna proizvodnja avtomobilov in sestavnih delov zanje zmanjšala za pet odstotkov.

Kot je ocenil ekonomist pri ING Carsten Brzeski, zadnji podatki vse bolj kažejo na to, da bo nemško gospodarstvo leto končalo v recesiji.

Ključni nemški industrijski sektorji se v zadnjih mesecih soočajo z veliko ovirami, potem ko inflacija in visoke cene energije v kombinaciji s šibkim kitajskim gospodarstvom zavirajo nemški izvoz.

Nemško gospodarstvo je v začetku leta zdrsnilo v recesijo, v drugem četrtletju je stagniralo, izboljšanja gospodarske slike pa še ni na vidiku.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je Nemčiji kot edinemu večjemu gospodarstvu za letos napovedal krčenje.

Septembra še nekoliko večji medletni padec cen industrijskih izdelkov v območju z evrom

Medletni padec cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v območju z evrom se je septembra še nekoliko poglobil, kaže danes objavljena statistika evropskega statističnega urada Eurostat. V primerjavi z lanskim septembrom so bile cene nižje za 12,4 odstotka, avgusta je bilo znižanje 11,5-odstotno. V Sloveniji so cene medtem še naprej rasle.

Po izraziti rasti cen pri proizvajalcih, ki je lani sledila ruskemu napadu na Ukrajino, so se cene v EU s koncem lanskega poletja začele postopno zniževati. Tudi septembra se je tako, ko gre za medletne primerjave, trend nadaljeval in se v primerjavi z avgustom še nekoliko okrepil.

Medtem ko so bile v evrskem območju cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v primerjavi z lanskim septembrom nižje za 12,4 odstotka, so se v celotni EU znižale za 11,2 odstotka. Avgusta je bil padec 11,5- in 10,5-odstoten.

Še naprej najbolj k padcu botrujejo predvsem nižje cene v energetskem sektorju, ki so bile septembra v evrskem območju medletno nižje za 31,3 odstotka, v celotni EU pa za 28,5 odstotka. Ob tem so bile cene vmesnih izdelkov nižje za 4,8 oz. 4,7 odstotka.

Po drugi strani so bili medletno dražji izdelki za investicije (3,9 oz. 3,8 odstotka), trajni izdelki za široko potrošnjo (4,3 oz. 3,7 odstotka) in netrajno blago za široko porabo 5,5 oz. 5,4 odstotka).

Ob izločitvi cen v energetskem sektorju so se bile cene pri proizvajalcih septembra medletno v evrskem območju višje za 0,5 odstotka, v celotni uniji pa za 0,4 odstotka.

Največji medletni padec cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so septembra beležili na Irskem (-38,9 odstotka), v Bolgariji (-32 odstotkov) in v Italiji (-18,3 odstotka). Najvišjo rast pa so statistiki zaznali v Luksemburgu (23,8 odstotka), na Madžarskem (7,1 odstotka) in v Sloveniji (3,1 odstotka).

Na mesečni ravni so se medtem cene pri proizvajalcih septembra, tako kot avgusta, zvišale, v evrskem območju za 0,5 odstotka, v celotni sedemindvajseterici pa za 0,6 odstotka. Če so cene v energetskem sektorju največ prispevale k medletnemu padcu cen, so po drugi strani največ prispevale tudi k mesečni rasti. Glede na avgust so narasle za okoli dva odstotka.

V Sloveniji je bila mesečna rast 0,3-odstotna, daleč najbolj pa so cene poskočile v Luksemburgu, za kar 28,5 odstotka.