Tako skromna rast, predlani se je nemški BDP zvišal za 0,6 odstotka, je še eno potrdilo, da je nemško gospodarstvo v krizi, kar povzroča rast števila brezposelnih in manjše zaupanje vlagateljev v gospodarstvo.
Slabše rezultate je motor evropskega gospodarstva zabeležil le še leta 1993, ko se je BDP na letni ravni v primerjavi z letom poprej znižal za 1,1 odstotka. Nemčija, ki ima v skupnemu BDP 12 držav evroobmočja kar 30-odstotni delež, je lani zaradi nižjih davkov in višjih izplačil nadomestil za brezposelne ustvarila za 77,2 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja, kar predstavlja 3,7 odstotka BDP. To pa je za 0,7-odstotne točke več od zgornjega limita, ki ga je določila Evropska centralna banka. Po mnenju gospodarstvenikov pomeni tako visok proračunski primanjkljaj v najpomembnejšem evropskem gospodarstvu veliko nevarnost za stabilnost evra.
Občutno, za 0,5 odstotka, se je v primerjavi z letom 2001 znižala tudi poraba gospodinjstev, kar je imelo negativen vpliv na rast BDP. Pozitiven trend je lani Nemčija beležila le pri svojem tradicionalno najmočnejšem "orožju". Gre za izvoz, ki se je v primerjavi z letom poprej zvišal za 2,9 odstotka.
Nemška vlada in gospodarski strokovnjaki letos pričakujejo nekoliko boljše rezultate, vsaj kar se tiče rasti BDP. Ta naj bi se zvišal za 0,8 odstotka. Kljub temu pa bodo tudi letos razmere v nemškem gospodarstvu precej negotove, saj naj bi domača poraba stagnirala, brezposelnost pa se kljub nekoliko višji rasti BDP še ne bo znižala.
