'Nezmotljiv znak volivca': nizozemski kmetje tik pred zmago?

Dolgo časa je na Nizozemskem šlo za vprašanje: bodo prej klonili kmetje ali bo klecnila vlada? V državi so zelene ambicije trčile z njihovimi potencialnimi gospodarskimi učinki.

Potem pa so bile pred dnevi volitve, kjer so volivci povedali svoje – in rezultat vladajoči politiki ni v ponos, saj kaže, da se volivci ne strinjajo s smerjo, v katero želi vlada. 

Eden glavnih projektov vlade Marka Rutteja je bil uveljavitev načrta za zmanjšanje emisij dušika, ki izhlapeva iz gnoja. Prekomerni izpusti dušika lahko škodijo okolju in onesnažijo vodne vire, vendar se kmetje (in potrošniki) bojijo, da bodo ukrepi, ki bodo zmanjšali količino gnojil, ki jih lahko uporabijo, in dovoljeno število glav živine, uničili kmetijstvo in zvišali cene na trgovskih policah. 

Nizozemsko kmetijstvo je bilo nekoč hvaljeno kot model kmetovanja, National Geographic pa je leta 2017 Nizozemsko označil za majhno državo, ki hrani svet. Je druga največja izvoznica kmetijskih proizvodov na svetu, velika proizvajalka mesa in znana po uporabi visokotehnoloških metod za povečanje donosa.

Toda oblast se je odločila, da produktivnost ne bi smela cveteti na račun okolja. Leta 2019 je sodišče razsodilo, da kmetijske dejavnosti in gradbena branža kršijo državno zakonodajo o emisijah.

"Za onesnaževanje vemo že vsaj 10 let, toda ker je vlada to vprašanje kar naprej ignorirala, se je nenadoma znašla stisnjena v kot brez jasne ideje, kako to rešiti," je pred časom za nizozemske medije dejal Jeroen Candel, profesor kmetijske politike na univerzi Wageningen na Nizozemskem.

Ruttejeva vlada je obljubila, da bo to spremenila, in imenovala ministra za politiko narave in dušika, ki bo izvajal zmanjšanja. Toda vladni načrti so junija sprožili proteste kmetov, demonstracije pa so se nato še krepile.

Postavlja se namreč vprašanje, koliko so načrti usklajeni z realnostjo. Predvidevajo namreč do 95 odstotkov manj živinoreje na nekaterih območjih. Nizozemski kmetje zato seveda menijo, da bodo ostali brez dela, če bodo ukrepi uspešni. Situacije niso pomagale umiriti niti izjave, naj si kmetje pač najdejo novo službo ali se celo preselijo. 

Kmetije za proizvodnjo mesa in mleka naj bi bile odgovorne za 41 odstotkov emisij dušika v državi. Načrti za prepolovitev izpustov dušika do leta 2030 pa bi lahko pomenili, da bi se moralo zapreti več kot 11.000 kmetij, nadaljnjih 17.000 kmetov pa bi moralo zmanjšati proizvodnjo, kar bi pomenilo dramatično prestrukturiranje nizozemskega kmetijstva.

Kmetje so prepričani, da so neupravičena tarča, je v času protestov medijem povedal Henk Schoonvelde, proizvajalec mleka. "Razlog je po mojem mnenju v tem, da ta vlada izkorišča problem dušika za druge stvari. Država je zelo natrpana in polna in potrebujejo prostor – kmetje, mi imamo zemljo in želijo jo uporabljati."

In potem so torej prišle volitve. Stranka kmetov je šokirala nizozemsko vladajočo politiko, po deželnih volitvah bo namreč postala največja stranka v zgornjem domu parlamenta. "To ni normalno, ampak pravzaprav je! Volili so vsi normalni državljani," je dejala voditeljica Caroline van der Plas. 

Ni manjkalo niti kritikov, ki so stranko zaradi nekaterih stališč označili za desno populistično stranko, a to ne more potolažiti vladajoče politike. Ljudje so stranko volili, ker se je osredotočila na realen problem, ki pesti državo, državljani pa rešitev očitno vidijo drugače kot Ruttejeva vlada. 

In to zdaj priznava tudi Rutte. Iz njegovega tabora po poročanju nizozemskih medijev prihajajo informacije o tem, da so bile volitve "nezmotljiv znak volivca", ki bo sčasoma tudi "vplival" na določena vprašanja. "To je neizogibno," je dejal premier. 

Rutte je dejal, da je treba vse skupaj videti kot sporočilo javnosti politikom – in to sporočilo bo treba razumeti, je dejal, potem ko je njegov kabinet razpravljal o rezultatih volitev.

Wopke Hoekstra, ki je minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade, je dejal, da kabinet ne more preprosto nadaljevati "sloga in vsebine", ne da bi kar koli spremenil. Meni, da bi morala vlada ponovno preučiti najbolj pereča vprašanja, ki jih je treba rešiti. 

Tudi Rutte je dejal, da so pomembne odločitve neizbežne v zvezi z emisijami dušika, podnebno politiko in sprejemom prosilcev za azil. "Podpora na vseh teh področjih je bistvenega pomena," je o teh vprašanjih dejal Rutte. Dodal je še, da zmaga stranke BBB ni edini znak, ki so ga poslali volivci. Opozoril je na močno predstavo levičarskih strank.

Obljubil je, da bo torej kabinet politiko oblikoval na podlagi "znakov družbe". Ni pa povedal, ali je pripravljen opustiti cilj, od katerega se je doslej zdelo, da ne odstopa – torej cilj, da je treba emisije dušika prepoloviti do leta 2030. 

A nekateri namigi kažejo, da se na Nizozemskem na to temo obetajo spremembe, kar bi pomenilo, da je upornim kmetom, ki so zaradi grožnje njihovemu obstoju in varnosti prehranske verige mesece uporno demonstrirali, uspelo doseči vsaj nekaj ciljev. Premier je tako dejal, da je že Johan Remkes v svojem poročilu o dušiku zapisal, da je treba opraviti vmesno oceno. Rok za prepolovitev emisij naj tako že ne bi bil več fiksen.