V zbornico se prostovoljno v skladu s statutom združujejo pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, navaja predlog zakona. Skladno z zakonom mora najmanj polovica članov skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v šestih mesecih po uveljavitvi zakona sprejeti uskladitev z zakonom, sicer mora GZS s koncem leta 2006 izvesti likvidacijo.
V uvodu predlagatelj zakona pojasnjuje, da je po predlogu zakona gospodarska zbornica "samostojno, nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in ki se zaradi skupnih interesov združujejo. Izhodišče za združevanje v zbornice mora biti prostovoljno združevanje, saj skupne interese najbolje opredelijo tisti subjekti, ki se združujejo sami."
Usodo GZS določa predlog zakona v predhodnih in končnih določbah. Te predvidevajo, da GZS v roku šestih mesecev po uveljavitvi predlaganega zakona izvede izredno skupščino, na kateri se glasuje o uskladitvi GZS z določbami tega zakona. Vsak član ima en glas in če se najmanj polovica vseh gospodarskih subjektov, ki so člani GZS, odloči za uskladitev GZS z določbami tega zakona, zbornica posluje naprej kot gospodarska zbornica, sicer pa GZS z 31. decembrom 2006 izvede postopek likvidacije. Predlagana je tudi alternativa, in sicer, da GZS posluje kot gospodarska zbornica s tistimi člani, ki glasujejo za uskladitev zbornice z določbami tega zakona.
Kljub zasebnopravni obliki zbornice zakon predvideva možnost prenašanja javnih pooblastil, se pravi funkcij, ki so sicer v pristojnosti državne uprave. Zakon predvideva, da lahko zbornica izvršuje javna pooblastila določena z zakonom, pri podelitvi javnih pooblastil pa se upošteva tudi reprezentativnost zbornice. To določa delež članov v posamezni dejavnosti ali teritorialni enoti. Natančnejša določitev reprezentativnosti gospodarske zbornice je sicer prepuščena posameznim zakonom, podeljevalcem javnih pooblastil in drugim zainteresiranim subjektov, ki želijo ali hočejo upoštevati kriterij reprezentativnosti.
GZS bo opravljala predvsem naloge za svoje člane
Kot glavni namen gospodarske zbornice je v zakonu določeno uresničevanje interesov združenih članov. Gospodarske zbornice njeni člani ne ustanovijo z namenom pridobivanja dobička, zato bo gospodarska zbornica opravljala predvsem naloge za svoje člane. Predlog zakona predvideva poleg zastopanja interesov svojih članov med drugim še organiziranje izobraževanja in usposabljanja, poslovnih delegacij, sejemskih predstavitev, seminarjev, konferenc ter drugih promocijskih dogodkov, posredovanje informacij, izvajanje poslovnega svetovanja, sodelovanje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav ter nudenje strokovne pomoči.
GZS: Radikalne spremembe
Predlog zakona o gospodarskih zbornicah bo v primeru uveljavitve radikalno spremenil vsebine in način povezovanja podjetij ter vpliv gospodarstva, so sporočili iz GZS. V GZS ugotavljajo še, da predlog ne podpira vsebinsko močne in učinkovite zbornice kot organizacije celotnega gospodarstva.
Bolj kot vprašanje obveznega ali prostovoljnega združevanja podjetij v predlogu zakona izstopa dejstvo, da manjkajo osnove za izvajanje splošnih javnih nalog s področja gospodarstva. Te je doslej izvajala GZS v skupnem interesu celotnega gospodarstva in družbe. Predlog zakona v tem smislu ne podpira vsebinsko močne in učinkovite zbornice kot organizacije celotnega gospodarstva ampak nasprotno, opozarjajo v GZS.
Kot opozarjajo v GZS, se mora država zavedati vseh posledic tako radikalne spremembe, ki bi jih prineslo uresničevanje zdaj zapisanega predloga zakona. Slovenija potrebuje racionalno in dobro organiziran zbornični sistem, učinkovit in urejen, da lahko opravlja tudi druge, posredne naloge za gospodarstvo, tudi v vrsti mednarodnih združenj.
Likvidacija zbornice?
Predlagane rešitve za prehodno obdobje ob ukinitvi zakona o GZS pa dejansko ustvarjajo temelje za likvidacijo nacionalne zbornične organizacije in razbitje materialne, kadrovske in tehnološke podlage, ki so jo s svojim prispevkom ustvarjala sama podjetja, so prepričani v GZS.
Predlog zakona vprašanja zbornične organiziranosti ne ureja sistemsko in celovito, temveč spreminja zgolj sedanji zakon o GZS in se ne dotika modela obveznega članstva za druga področja, kot sta obrt in kmetijsko gozdarska dejavnost. V uvodu predloga zakona je sicer navedeno, da je v Sloveniji 19 gospodarskih in poklicnih zbornic z obveznim članstvom, vendar pa se predlog ukvarja le z GZS. To kaže na neenakopravnost pravnih subjektov in tudi na nevarnost velike nesistematičnosti, če bi zakonodajalec parcialno urejal tako pomembno področje.
Obremenitev podjetij?
Čeprav je v predlogu zakona zapisano, da zakon ne bo vplival na spremembe proračuna in s tem posredno na obremenitev podjetij, je to prav zaradi prenosa izvajanja nekaterih nalog na druge subjekte zelo vprašljivo oziroma nemogoče, so še prepričani v GZS. Predlog zakona namreč ne odgovarja na vprašanje, kdo naj bi poslej opravljal javne naloge, ki jih sedaj izvaja GZS. Če bi bila to ministrstva, bi jih morali plačevati davkoplačevalci. Prav tako predlagane rešitve ne odgovarjajo na celo vrsto vprašanj, kot je podpora mednarodnemu sodelovanju ali problematika reprezentativnosti.
Stališče GZS, ki ga je na podlagi razprave med članstvom sprejel upravni odbor zbornice, je, da podjetja in gospodarstvo potrebujejo učinkovito in močno zbornico ter da je temeljito reformiran in spremenjen model obveznega članstva najboljša podlaga za izvajanje javnih nalog, pooblastil in storitev za posamična podjetja, še opozarjajo v GZS.
