Padanje cen nafte, ki se je začelo lansko jesen, le še poglablja krizo, ki je zaznamovala minulo leto. Začelo se je v Združenih državah, potem pa se je kriza hitro razširila. Tudi v Slovenijo, in tudi tu najprej na finančne trge. Največji lanski izgubarji so bili tako borzniki.
Na borzi smo bili priča eni sami veliki izgubi. Krka je lansko leto začela pri 123 evrih za delnico in najbrž ga ni bilo, ki bi si takrat mislil, da bo danes pod 50 evri. Zdaj je celo 48 evrov, kar je skoraj trikrat manj kot na začetku leta.
Nova kreditna banka Maribor je lanska bolečina za vse tiste, ki so s 27 evri za delnico sodelovali pri javni prodaji. Pred enim letom je bila 41 evrov, danes le še devet. Delnica Mercatorja je bila lani januarja 337 evrov, danes je več kot polovico manj, 158 evrov. Toliko je bila njena vrednost pred tremi leti, ko je država prodajala deleže Pivovarni Laško in Istrabenzu.
Podobno so izgubljali tudi delničarji Petrola, v enem letu je delnica padla iz 904 na 268 evrov, Istrabenza – padec iz 106 na 23 evrov za delnico in Gorenja, pred enim letom je bila delnica 42 evrov, danes je 10.
Črno borzno leto v Sloveniji in seveda svetovna gospodarska kriza se počasi seli tudi v slovensko gospodarstvo. Tako že izkušamo nižje dobičke in manjša naročila. Prvi ukrepi podjetij so zato tu, daljši novoletni kolektivni dopusti in krajši delovniki.
Prav tako bo ukrepala tudi država. Najprej je z državnimi poroštvi neuspešno budila finančne trge, potem pa je sprejela še davčne razbremenitve za podjetja in subvencioniranje krajšega delovnega časa.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.