Gospodarstvo

Nižja gospodarska rast v Sloveniji

Bruselj, 13. 11. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V jesenski gospodarski napovedi za države kandidatke za obdobje do leta 2004 je Evropska komisija spomladansko napoved za Slovenijo popravila navzdol, iz 3,1 odstotka na 2,6 odstotka.

Evropska komisija jeocenila, da se je gospodarska rast v Sloveniji v letošnjem letu upočasnila, zato rast bruto domačega proizvoda ne bo večja od 2,6 odstotka, medtem ko bi se zaradi krepitve domačega in zunanjega povpraševanja v letu 2003 morala dvigniti na 3,6 odstotka in v letu 2004 na štiri odstotke.

Komisija ocenjuje, da bo glavni motor gospodarske rasti letos v Sloveniji postopna rast domačega povpraševanja, medtem ko je bil v minulih letih to predvsem velik izvoz. Rast tega pa je zaradi majhne rasti trga v EU letos le počasna, čeprav nekoliko boljše kaže slovenskemu izvozu na trge nekdanje Jugoslavije, v Rusijo in države Srednjeevropskega prostotrgovinskega sporazuma (CEFTA). Ker pa se, kot ugotavlja komisija, s tem trendom razkorak med uvozom in izvozom za državo postopoma zmanjšuje in je trgovinski razvoj dokaj ugoden, lahko država pričakuje uravnoteženo javnofinančno stanje. Izboljšujejo se tudi razmere pri proračunskem primanjkljaju, ki je bil v letu 2001 nepričakovano visok, 2,5-odstoten. V letošnjem letu naj bi se po napovedih komisije primanjkljaj znižal na 1,8 odstotka BDP, v letu 2003 na 1,3 odstotka, v letu 2003 pa na 1,2 odstotka BDP.

Pozitivne ocene komisije je država deležna na področju neposrednih tujih investicij (FDI) - po letih nizkih vlaganj so se te že v letu 2001 podvojile in znašale 2,3 odstotka BDP. Razlog za dobre dosežke so privatizacija v telekomunikacijah in bančnem sektorju ter pozitivni vpliv vladnega programa za spodbujanje investicij. Trend rasti se nadaljuje tudi letos in tuje investicije so v prvih sedmih mesecih leta znašale 3,5 odstotka BDP, ugotavlja komisija, vendar opozarja, da je odnos posameznih akterjev do FDI še mešan. Manj zadovoljna je komisija z razmerami pri zaposlovanju, saj se je rast praktično ustavila (letos nič, v letu 2003 0,8 in v letu 2004 1 odstotek), brezposelnost pa le počasi upada (letos 6,3, prihodnje leto 6,1 in v 2004 6 odstotka).

Težave z inflacijo

Največji razlog za skrb pa v Sloveniji po oceni komisije še vedno ostaja zelo visoka inflacija, čeprav so napovedi malenkost ugodnejše - država naj bi v letošnjem letu na letni ravni zabeležila 7,6-odstotno inflacijo, v letu 2003 naj bi ta padla na 6,5 odstotka, v letu 2004 pa na 5,4 odstotka. Aprila letos je komisija namreč menila, da bo inflacija letos 7,5-odstotna, prihodnje leto pa naj bi znašala 6,7%. Vendar pa s temi podatki komisija še zdaleč ni zadovoljna in opozarja, da se inflacija prepočasni znižuje. K visoki inflaciji je sicer prispevalo povišanje davka na dodano vrednost in trošarin, rast reguliranih cen in cen v energetiki, pa tudi pomanjkanje konkurenčnosti v nekaterih sektorjih. Kljub temu naj bi spremembe v sistemu plač in pokojnin počasi prispevale k njenemu znižanju, pričakuje pa se tudi pozitiven vpliv večjega uvoza in majhnih povišanj cen v energetiki, še meni komisija.

Med desetimi državami kandidatkami, ki naj bi letos končale pristopna pogajanja z EU, se Slovenija s podatki o rasti uvršča skoraj v povprečje - komisija namreč za deseterico za letos napoveduje 2,1 odstotno rast, za leto 2003 3,6-odstotno, za leto 2004 pa 4,2-odstotno. Za vseh 13 kandidatk so napovedi sicer nekoliko drugačne - letos naj bi države v povprečju dosegle rast v višini 2,9 odstotka, prihodnje leto 3,8 odstotka, v letu 2004 pa 4,4 odstotka. Najboljše letos med deseterico kaže Latviji, Litvi in Estoniji, ki naj bi zabeležile rast v višini pet oziroma 4,5 odstotka BDP in pozitiven trend ohrnaile tudi naprej. Najslabše pa kaže Poljski, ki naj bi letos dosegla rast v višini 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 3,2 oziroma 3,9 odstotka.

Pri inflaciji se med deseterico Slovenija odreže slabše, saj je njena inflacija daleč najvišja - v povprečju bo deset držav letos zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, v letu 2003 3,3-odstotno in v letu 2004 3,6-odstotno. Zelo dobro kaže pri tem Litviji, ki naj bi imela komaj 0,2-odstotno nflacijo, in Cipru z 1,9-odstotno inflacijo, medtem ko se Sloveniji s 5,2 odstotka najbolj približa Madžarska. Slika je sicer slabša za celotno trinajsterico, ki naj bi letos beležila 18,4-odstotno inflacijo, v 2003 11,6-odstotno in v letu 2004 8,8-odstotno. K visokim številkam bo izdatno prispevala predvsem Turčija, ki naj bi letos zabeležila inflacijo v višini 45,4 odstotka.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.