Gospodarska rast je višja predvsem zato, ker se je povečalo trošenje tako gospodinjstev kot tudi države, večje pa so tudi investicije, kar je opazno v gradbeništvu, ko DARS po lanski upočasnitvi spet pospešeno gradi avtoceste.
Dr. Janez Šušteršič z urada za makroekonomske analize je dejal, da gre morda že za postopen obrat v smer, ki so jo napovedovali. "Se pravi, da se bodo te sestavine domače porabe letos postopno krepile," dodaja Šušteršič.
Tudi inflacija se umirja, razlogi so znižanje cen sezonske zelenjave in sadja, nižanje cen bencina in drugih naftnih derivatov, poleg tega pa so se umirile tudi regulirane cene. Tako naj bi ostalo tudi jeseni.
Ena bolj zanimivih opažanj urada pa je preusmerjanje varčevanja prebivalstva, ki je očitno odkrilo vzajemne sklade, kjer so se vložki v pol leta povečali za 100 odstotkov. Toda tudi borza je do pred kratkim praktično cvetela. "Ta primerjava pokaže, da so bile v prvih petih mesecih letos delnice bolj donosne od vzajemnih skladov, v lanskem letu pa obratno," pravi Mojca Vendramin iz urada.
Zaposlovanje se še naprej zvišuje, brezposelnost upada, rast plač pa se je umirila.
