Gospodarstvo

Nizozemska prva z evrom kot edino valuto

Haag, 28. 01. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Nizozemska je kot prva od dvanajstih držav Evropske unije, ki so v začetku letošnjega leta uvedle skupno evropsko valuto, z današnjim dnem prešla na evro kot edino plačilno sredstvo in se tako dokončno poslovila od svoje nacionalne valute guldna.

evro
evro FOTO: Reuters

Sicer se bo obdobje dvojnega obtoka, ko sta v obtoku tako evro kot tudi nacionalna valuta, v večini članic evroobmočja izteklo 28. februarja. Nekoliko prej se bodo od svoje valute, irskega funta, poslovili tudi Irci (9. februarja), medtem ko bodo Francozi svoj frank dokončno "pokopali" 17. februarja.

Po zagotovilih nizozemskih vladnih služb in gospodarskih organizacij je prehod na skupno evropsko valuto na v državi potekal z manj težavami, kot so sprva pričakovali. Tako se po besedah predstavnice nizozemskega združenja srednjih in malih podjetij ni uresničila nobena od napovedanih bojazni: ni primanjkovalo menjalnega denarja, ni bilo napadov med prevažanjem denarja, ni bilo zmede med starejšimi niti kaosa v javnem prometu.

Po končanem obdobju vzporedne uporabe guldna in evra so zadovoljni tudi v nizozemski centralni banki. Po besedah tiskovne predstavnice banke so še posebej veseli zaradi navdušenja, s katerim so Nizozemci sprejeli novo valuto. Sicer pa je bilo zadnjo soboto, torej pred dvema dnevoma, v guldnih opravljenih kakih pet odstotkov vseh transakcij, kar pri centralni banki pripisujejo izteku obdobja dvojnega obtoka. Sicer bodo Nizozemci bankovce guldnov do 1. aprila letos lahko še brezplačno položili na bančne račune in jih tako avtomatično zamenjali v evre. Nizozemska centralna banka bo kovance guldnov sprejemala še do leta 2007, bankovce pa do leta 2032.

V nasprotju z zaposlenimi v centralni banki so z uvedbo evra manj zadovoljni pri nizozemski zvezi potrošnikov. Zveza je kritična predvsem do občinskih oblasti, ki naj bi zamenjavo valute izkoristile za podražitev številnih pristojbin, še posebej naj bi se povišale parkirnine. Po trditvah predstavnikov potrošnikov so se pristojbine v povprečju zvišale za 8,8 odstotka, pri tem pa naj bi izstopalo mesto Gronigen, kjer so se pristojbine povišale kar za 28 odstotkov.

Nizozemski gulden sicer sicer izhaja še iz časov cesarja Karla V., ko je ta leta 1521 naročil kovanje srebrnikov - Karolus guldnov - in njihovo uporabo utrdil v severni in južni nizozemski provinci, ki sta bili takrat pod špansko nadvlado. Z ustanovitvijo samostojne kraljevine Nizozemske 1814 pa je gulden postal uradna denarna valuta Nizozemske.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10