GZS: Upravljavci naj razkrijejo razloge za zamenjave v NLB

Skupščina NLB je danes odpoklicala prvega nadzornika banke Gorazda Podbevška in člana nadzornega sveta Miho Košaka ter imenovala pet novih članov nadzornega sveta. To so postali Anton Ribnikar, Anton Macuh, Janko Gedrih, Primož Karpe in Laszlo Urban, so sporočili iz Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Skladno s prvotnim predlogom sklepa, ki ga je bilo razbrati iz sklica skupščine, naj bi sicer skupščina odpoklicala tri dosedanje nadzornike, poleg Podbevška in Košaka še Tita Andreja Erkerja, a odpoklica slednjega na koncu ni bilo.

Nadzorni svet NLB tako zdaj šteje devet nadzornikov, saj je skupščina danes s spremembo statuta njegovo velikost povečala s sedem na devet članov. Poleg petih na novo imenovanih - trije od njih, Ribnikar, Macuh in Gedrih, so nekdanji dolgoletni zaposleni v NLB - in Erkerja še Uroša Ivanca, Sergejo Slapničar in Andreasa Klingna, ki so največjo slovensko banko nadzirali že doslej.

"Odločili smo se, da bomo minimalno posegli v obstoječo zasedbo. Dve tretjini obstoječih članov deluje naprej, zaradi zahtev bančnega regulatorja v preteklosti in zaradi zaprosila nadzornega sveta pa smo skozi statut razširili število članov na devet," je v današnji izjavi za medije povedal predsednik uprave SDH Marko Jazbec.

Nadzorni svet največje banke v državi, ki je tik pred delno privatizacijo, so po njegovem uravnotežili v vseh smislih. "Gre za dva nova člana, ki sta doslej že zasedala položaja v nadzornih svetih dveh pomembnih slovenskih bank, dva sta karierna bančna pravnika, dva ugledna tujca z močnimi mednarodnimi referencami, dva Slovenca, ki sta uspešna v svojem delovanju v mednarodnem okolju," je naštel.

Različne poglede, ki jih imajo z Banko Slovenije na postopek izbora in imenovanja, je Jazbec potrdil, a zatrdil, da ima SDH v svojih dejanjih pred skupščino 100-odstotno pravno podlago. Slovenski bančni regulator je pred skupščino navajal, da mu SDH ni poslal seznama kandidatov za nadzornike, zato jih ta ni mogel oceniti, kot zahtevajo predpisi enotnega bančnega nadzora pri Evropski centralni banki.

Novi nadzorniki, Ribnikar, Macuh in Gedrih, so nekdanji dolgoletni zaposleni v NLB. Prvi je, kot navajajo v SDH, strokovnjak s področja bančnega in finančnega prava, drugi ugledni bankir v pokoju, tretji ima med drugim izkušnje s področja sanacije bančnih sistemov in delovanja bank na tujih trgih. Karpe ima med drugim izkušnje z upravljanjem premoženja, Urban pa je med drugim delal v Svetovni banki in EBRD.

Če Medja ne bi odstopil, bi ga razrešili

Ta ekipa bo sedaj odločala, kako bo postopala po petkovem odstopu predsednika uprave NLB Janka Medje, ki bi ga sicer skupščina danes razrešila s tega položaja. Jazbec pričakuje, da bo nadzorni svet v novi sestavi za to mesto objavil mednarodni razpis. Kaj bo s preostalimi člani uprave, Jazbec ni napovedoval. Dejal je, da si želijo, da bi uprava čim bolj nemoteno opravljala delo naprej.

Čeprav o tem danes na skupščini niso glasovali, pa je SDH podal tudi nekaj pojasnil v zvezi z nezaupnico do Medje, ki je v petek sicer odstopil s položaja.

"Načrtovani izrek nezaupnice pomeni, da je SDH utemeljeno dvomil v primernost nekdanjega predsednika uprave NLB, da bo opravljal svoje naloge v izključno korist banke oz. izvajal naloge z učinkovitostjo, integriteto in poštenostjo, ki jo delničar utemeljeno pričakuje," so zapisali.

Nezaupanje do Medje izhaja zlasti iz preteklih ravnanj, pri čemer SDH navaja zlasti prepočasno zniževanje slabih kreditnih izpostavljenosti in previsok delež slabih posojil v celotnem kreditnem portfelju.

'Prestopil je zdravo mejo'

Med ključnimi razlogi za razrešitev Medje je Jazbec navedel prepočasno zniževanje slabih kreditov in dodal: "V preteklosti je na podlagi naših indicev do neke mere prestopil zdravo mejo delovanja predsednika uprave."

Jazbec je dejal, da so na podlagi dodatnih informacij in indicev iz preteklosti "resno podvomili v njegovo 100-odstotno integriteto in poštenost". Po Jazbečevih besedah so bili mnogokrat interesi banke za drugimi interesi, tudi zasebnimi.

"Medja je večino časa deloval kot odgovoren predsednik uprave, so pa določene zadeve, vezane na pretekle aktivnosti in v povezavi s kadrovanjem v nadzorne svete NLB, ki so nam potrdile dodatno nezaupanje," je pojasnil.

Ker je Medja v petek odstopil, bi bilo po Jazbečevem mnenju neprimerno, da bi o tej zadevi govorili "zelo detajlno". Med objektivnimi razlogi za nezaupanje pa je naštel prepočasno zniževanje nedonosnih kreditov, opustitev določenih ravnanj za ščitenje valutnih tveganj v razmerju evro švicarski frank ter negospodarnost ali poslovno nepotrebnost pri najemanju storitev, ki so odmevale tudi v javnosti.

Košak obžaluje predčasno prekinitev mandata

Miha Košak, ki ga je SDH na današnji skupščini NLB odpoklical iz nadzornega sveta, obžaluje, da ne bo mogel dokončati mandata in nalog, ki so trenutno v teku. Mu je bilo pa že od vsega začetka jasno, da deluje v skladu s stališči države kot edinega delničarja banke.

V izjavi za javnost je zapisal, da mu je bilo v čast, da je lahko več kot dve leti in pol nadziral NLB, za priložnost, da je lahko spremljal tako delovanje banke v zaostrenih razmerah kot tudi uspešno in dobičkonosno poslovanje v več zaporednih četrtletjih, pa je hvaležen. "Javna služba je pomembna in ko te za služenje prosi tvoja država, je to čast, ki jo sprejmeš ponižno in dostojanstveno," je pristavil.

Zaposlenim na čelu z upravo in novoimenovanemu nadzornemu svetu želi nadaljevanje uspešnega dela, še posebej zdaj, ko banka po njegovih besedah vstopa v pomembno obdobje nadaljnjega razvoja. "Trenutna situacija na področju bančništva je zahtevna, veliko je priložnosti in veliko nevarnosti na obzorju, ki jih je treba previdno oceniti in upravljati," je še zapisal Košak in izrazil prepričanje, da se bo NLB "pogumno spopadla z vsemi izzivi, ki jo čakajo na poti k vzpostavitvi vitke in agilne ustanove".

GZS: Upravljalci naj razkrijejo razloge za zamenjave v NLB

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) od upravljavcev, ki upravljajo državno premoženje oz. imajo pristojnosti imenovanja nadzornih svetov in uprav, zahtevajo, da razkrijejo merila uspešnosti poslovanja v NLB in drugih družbah v državni lasti ter v primeru zamenjav sporočijo, zakaj do njih pride.

V GZS so po današnji skupščini NLB pozvali, da je treba prekiniti slabe prakse upravljanja državnih družb.

GZS, ki "budno spremlja dogajanja v državnih podjetjih in bankah, vključno z zadnjimi menjavami v NLB", sicer zadnjih menjav ne more ocenjevati, ker nima vseh informacij.

Kot zbornica, "ki združuje člane, ki predstavljajo največji del slovenskega gospodarstva in tudi največji del zaposlenih davkoplačevalcev v Sloveniji", pa zahteva, da upravljavci državnega premoženja pravočasno razkrijejo jasna merila o (ne)uspešnosti poslovanja v NLB in drugih družbah v državni lasti, v primeru zamenjave nadzornih svetov in uprav jasno sporočijo, zakaj je do menjav prišlo, ter da zamenjave opravijo skladno z najvišjimi merili korporativnega upravljanje in komuniciranja.

Poudarjajo, da je NLB sistemska banka. "Način komuniciranja ključnih akterjev, menjave in odstopi, kot smo jih opazovali v zadnjih dneh, lahko v takšni banki ohromi učinkovito odločanje o posojilni dejavnosti bank in vzbudi sume med lastniki depozitov. Ne smemo pozabiti, da nova bančna pravila na evropski ravni določajo, da breme primanjkljaja kapitala v banki zdaj nosijo tudi lastniki depozitov nad 100.000 evrov, med katerimi je nasploh veliko podjetij," so zapisali v GZS.

Negativni vpliv vmešavanja politike: 110 milijonov evrov letno

Dodali so, da študija GZS o pomenu in stroških državnega lastništva, ki jo je v svojih letnih priporočilih povzela tudi Evropska komisija, dokazuje, da je neoptimalno upravljanje državnih družb in bank v obdobju 2007-2013 povzročilo javnofinančno breme v višini 13 milijard evrov.

"Zato si ponovitve takšnega obdobja ne moremo več privoščiti, saj naš javni dolg že danes presega 80 odstotkov BDP," so opozorili. Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete je tudi izračunala negativni vpliv vmešavanja politike v upravljanje državnih družb: 110 milijonov evrov letno, so dodali.

"Velik del prirasta javnega dolga nam je slabo upravljanje družb v državni lasti že prineslo. Čas je, da s slabimi praksami končamo," je pozval generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.