Predsednik uprave Ljubljanske banke (LB) Borut Ožura in direktorica sklada RS za sukcesijo Blanka Primec sta danes v Ljubljani podrobneje predstavila odločbo tržaškega sodišča. Poudarila sta, da je sodišče pri odločitvi, skladno z italijanskimi zakoni, upoštevalo tudi slovenski ustavni zakon iz leta 1994. S tem zakonom je bila ustanovljena Nova Ljubljanska banka (NLB) in opravljena razdelitev premoženja med LB in NLB. Sodišče je tako ugotovilo, da sta NLB in LB različni pravni osebi, ki medsebojno ne odgovarjata za svoje obveznosti. S tem je sodišče zavrnilo temeljno tezo tožnikov, da v Italiji ni prišlo do prenosa podružnice stare LB na NLB v Trstu in da naj bi bil dolžnik za njihove terjatve NLB. Tržaški sodnik je med drugim ugotovil, pravi predsednik uprave Ljubljanske banke, da so varčevalci res oškodovani, vendar pa se mora vprašanja reševati v okviru nasledstvenih pogajanjih.
Zdaj je na hrvaških varčevalcih odločitev, ali bodo v Trstu vložili tudi tožbo za izterjanje svojih deviznih hranilnih vlog. Predstavnik hrvaških varčevalcev Božidar Vukasović je sicer že napovedal nadaljnje akcije.
Se obeta val tožb bosanskih varčevalcev?
Glede tožbe, ki jo je po navedbah sarajevskih medijev na Dunaju vložila skupina varčevalcev iz BiH, pa je Ožura povedal, da te tožbe še niso prejeli. V BiH je vlada že leta 1993 iz sarajevske podružnice LB ustanovila Ljubljansko banko Sarajevo, ki je popolnoma nova banka. Sicer so devizni varčevalci nekdanje LB doslej sprožili okoli 100 postopkov za izterjavo hranilnih vlog; poleg Trsta in Dunaja še okoli 100 v Ljubljani, ki pa so zdaj prekinjeni, v Nemčiji pa okoli 10. Vsi postopki v Ljubljani so prekinjeni do rešitve vprašanja sukcesije na pogajanjih med državami naslednicami. Gre sicer pretežno za posamične tožbe varčevalcev.
LB ima podobno terjatev do hrvaškega gospodarstva
Na vprašanje, kaj odločitev sodišča pomeni za reševanje celotnega zapleta v zvezi z varčevalci zagrebške podružnice LB, je Primčeva odgovorila, da ostaja položaj nespremenjen. Pri odločitvi tržaškega sodišča gre le za en primer, kjer je bilo ugotovljeno, da NLB in LB nista povezani. Sicer imajo varčevalci pri zagrebški podružnici LB vključno z obrestmi še za okoli 150 milijonov evrov deviznih hranilnih vlog. Gre za devize tistih hrvaških varčevalcev, ki svojih vlog niso prenesli na hrvaške banke, za kar so sicer imeli možnost. Ožura je še poudaril, da ima podružnica LB v Zagrebu skoraj natanko toliko, kolikor terjajo varčevalci, tudi terjatev do hrvaškega gospodarstva. V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah LB nima obveznosti, je spomnil Ožura.
V Makedoniji je jamstvo prevzela država
V Makedoniji pa je LB pred letom 1994 ustanovila Makedonsko banko, ki so jo septembra 1994 prodali. Makedonski varčevalci so sicer pred sodiščem v Skopju sprožili pravdni postopek, a so na dveh stopnjah izgubili. LB pa je pred mesecem dni dobila še odločbo makedonskega vrhovnega sodišča, iz katere izhaja, da varčevalci LB niso aktivno legitimirani za tožbo, ker je jamstvo za vse devizne hranilne vloge v Makedoniji prevzela makedonska država.
