Nova dokapitalizacija, nov nadzorni svet. Se maje tudi uprava?

Nova Ljubljanska banka (NLB) je pred novo dokapitalizacijo, že tretjo v času krize, tokrat v višini 500 milijonov evrov. Delničarji so jo potrdili na današnji seji.

Na mizi so sicer imeli predlog o dokapitalizaciji v višini 367,2 milijona evrov, a so se nazadnje odločili za višji znesek.

Tokratna dokapitalizacija po besedah prvega moža banke Janka Medje pomeni ključni mejnik v preobrazbi banke. Ta naj bi se prestrukturirala in prenovila, tako da bo v prihodnje poslovala vzdržno in ne bo več potrebovala državne pomoči. Že naslednje leto bi banka lahko spet poslovala pozitivno, napoveduje Medja.

Prvi prenosi na slabo banko že ta mesec?

Skoraj gotovo je, da bo dokapitalizacijo izpeljala država, saj je del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB, ki vključujejo tudi prenos sredstev na t. i. slabo banko. V tej luči je pričakovati iztisnitev obstoječih malih delničarjev.

Medja ocenjuje, da bi banka prvi paket sredstev na slabo banko lahko prenesla do konca junija, dokapitalizacijo pa bi nato okvirno izvedli do konca julija. A za uspeh tega procesa je treba opraviti še kar nekaj stvari, med drugim mora zeleno luč prižgati Evropska komisija.

Preiskave odkrile nepravilnosti

V NLB potekajo številne preiskave poslov in odločitev iz preteklosti. Medja pravi, da so dinamiko obravnav teh primerov letos občutno okrepili, pokrivajo pa že več kot tretjino terjatev banke oziroma okoli 1,5 milijarde evrov.

Marca se je tako v LHB Frankfurt kot v Interfinanz Zürich začela forenzična preiskava in bo trajala predvidoma do junija. Preliminarne ugotovitve kažejo na številne nepravilnosti, ki bodo vsaj v primeru švicarske podružnice po Medjevih besedah skoraj gotovo vodile v določene postopke.

Med novimi nadzorniki tudi Arhar

Skupščina NLB je poleg tega potrdila nove nadzornike. Namesto dosedanjih enajstih jih bo sedem, med njimi pa je tudi France Arhar. Poleg njega bodo v novem nadzornem svetu sedeli Goran Katušin, Gorazd Podbevšek, Sergeja Slapničar, Tit A. Erker, Miha Košak in Uroš Ivanc.

Gre sicer za redno zamenjavo nadzornega sveta, pa čeprav so obstoječi nadzorniki na svojih položajih večinoma preživeli le malo manj kot leto dni. Skupščina jih je namreč imenovala konec junija lani po obsežnih kadrovskih spremembah v banki, v okviru katerih se je dva meseca pozneje na čelo NLB zavihtel tudi dotedanji prvi nadzornik Janko Medja.

'V Sloveniji očitno ne moreš biti neodvisen'

Menjava nadzornikov na sami skupščini je bila za številne presenečenje, vrstijo se tudi kritike. Nekdanja nadzornica Marianne Oakland je tako izrazila ogorčenje nad netransparentnostjo postopka in neprofesionalnostjo. "Država je pri imenovanju nadzornikov ravnala skrajno neprofesionalno in očitno v Sloveniji ni nobene volje, da se kaj spremeni," je povedala v izjavi za medije. Čudi jo, da med novimi nadzorniki ni nobenega tujca z izkušnjami, kakršne ima, kot je navedla, Stephan Wilcke. "Ne gre za to, da imenovani nadzorniki niso kompetentni," je poudarila, a hkrati ugotovila: "V Sloveniji očitno ne moreš biti neodvisen," je dejala.

Se obeta tudi menjava Medje?

Medja obžaluje, da z ljudmi iz prejšnjega nadzornega sveta ne bo mogel več sodelovati, vendar se zaveda, da mora uprava spoštovati voljo lastnika. "Ne vem, ali sprememba nadzornega sveta pomeni spremembo uprave. To morate vprašati nadzorni svet," je dodal. "S svojo funkcijo v NLB nisem poročen," pa je odgovoril na vprašanje, kako trden se mu zdi njegov položaj. 

To, da v nadzorni svet prihaja njegov nekdanji šef Arhar, se mu ne zdi sporno. "Imava profesionalen odnos," je povzel.