Sistem normiranih samostojnih podjetnikov je bil prvotno uveden kot poenostavitev za najmanjše, predvsem tiste, ki poleg svojega dela težko sledijo zahtevam računovodstva, davčne zakonodaje in drugih obveznosti, ki jih ima vsak gospodarski subjekt.
Danes je stvar drugačna, priznava predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. "Tukaj imamo sedaj seveda situacijo, ko se zaradi ugodne davčne obravnave tega sistema poslužuje tudi tisti, za katere ta sistem seveda ni bil mišljen," je dejal.
Lani je 2.161 normirancev preseglo mejo 100 tisoč evrov prihodkov. Obrtno-podjetniška zbornica zato že dolgo poziva k posodobitvi sistema, po vzoru Avstrije, kjer obdavčujejo glede na panogo, medtem, ko pri nas vsi prejemajo enake olajšave, ne glede na dejavnost.
"V primerjavi recimo nekega mizarja, kjer je veliko materiala vloženega v delo in seveda ob ustvarjanem prometu gre velik del tega prometa za pokritje stroškov. Medtem ko nekdo, ki dela iz pisarne, teh stroškov nima, obdavčena olajšava pa je enaka, to seveda ni pošteno," je prepričan Cvar.
Na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) pojasnjujejo, da gre v primeru normirancev, ki presežejo določeno mejo prihodkov za izjemo, ki jo dopušča 4. odstavek 48. člena Zakona o dohodnini. Ta določa, da lahko zavezanec, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, priglasi obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov in to ne glede na višino prihodkov v prvem davčnem letu ter tudi v drugem, če je z dejavnostjo začel v zadnjih šestih mesecih prvega leta.
Zaradi zakonodajne izjeme lahko podjetnik z večmilijonskimi prihodki v začetnih fazah poslovanja koristi pavšalno obdavčitev, vendar le do določenega praga. Računalničar iz jugovzhodne Slovenije, ki je lani ustvaril več kot pet milijonov evrov prihodkov, letos več ni normiranec, po zagotovilih Fursa pa je plačal tudi ustrezen davek.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.