Med ponudniki za izgradnjo drugega tira kitajska podjetja, ki so bila nekoč na črni listi

Kdo bo gradil drugi tir? Od petnajstih gradbincev jih je v ožji izbor prišlo deset, ki za 700-milijonski posel tekmujejo samostojno ali v konzorciju. Pet podjetij je turških, štiri pa kitajska.

Na 2TDK, kjer pred kamero niso želeli, odgovarjajo, da je med kandidati v vlogi partnerjev ali podizvajalcev praktično vsa slovenska gradbena operativa, kar dodatno ovrže trditve, da je potrebno ponoviti razpisa za glavna gradbena dela, da bi pri projektu zagotovili sodelovanje slovenski gradbenih podjetij.

A ponovitev razpisa ostaja odprta možnost zaradi nedavno sprejetega interventnega zakona, ki tudi za javne razpise, ki so že v teku, določa upoštevanje smernic Evropske komisije. To pomeni možnost preverjanja neevropskih gradbincev in njihovih poslovnih praks na tujih trgih, pa tudi zavrnitev ponudbe brez dokazovanja. Torej – prednost imajo slovenska in evropska podjetja.

Kot je konec maja razložila državna sekretarka Ministrstva za okolje in prostor Metka Gorišek: "Ne bomo več dovolili nelojalnih ponudb iz tretjih držav, ki potem seveda tudi onemogočajo neko lojalno konkurenco domačih ponudnikov."

Ponudb v tem primeru sicer še ni, a Kitajci praviloma so med cenejšimi. Med štirimi izbranimi pa so tudi takšni, ki jih je Svetovna banka postavila na črno listo – prvega za šest let zaradi korupcije pri projektih gradnje cest na Filipinih, drugega za osem let zaradi goljufije, tretjega pa za dobro leto zaradi kršitev pri projektih na Kitajskem. Na 2TDK imajo sicer drugačne podatke, in sicer, da je bila na črni seznam uvrščena le ena družba, vendar od tretjega marca letos ni več.

A tudi, če se iz seznama desetih izbrancev črta kitajska podjetja, pa tudi turška, bi ostal le en kandidat: naveza gorenjske gradbene družbe, češkega Metrostava in CGP Darija Južne. Ali zato infrastrukturno ministrstvo pričakuje, da se razpis razveljavi in ponovi? "Pričakujemo, da se v skladu z interventnim zakonom smernice Evropske komisije upoštevajo pri vseh javnih razpisih," odgovarjajo. 

Na 2TDK medtem vztrajajo, da sledijo časovnici in spoštujejo zakonodajo, da pa zakonodajne spremembe še niso dokončne, saj vlada še ni določila seznama projektov, za katere zakon velja. Časovni zamik bi lahko ogrozil 250 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in do 250 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke ter dodatno ogrozil financiranje projekta s strani komercialne banke, kar bi projekt lahko zavrlo za več let. "Če bo prišlo do tega, da bo projekt zamaknjen, da bo šlo v nove razpise, se mora nekdo, ki to dela, vprašati, kaj to pomeni za ceno in glede rokov," pravi Zorko. 

Na drugi strani je gradbeni sindikat potencialno omejevanje ponudnikov tretjih držav pozdravil. Oskar Komac iz Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti pravi: "Seveda se s tem iz države odlijejo tudi vsi davki, prispevki in plače. Material nabavljajo iz teh držav, namesto da bi ga kupili pri nas, opremo, mehanizacijo ..."

Trije gradbinci, od tega dva slovenska, so se sicer po prvi fazi razpisa pritožili. Ali bo revizijskim zahtevkom državna revizijska komisija ugodila, bo znano danes.