Nova agencija, stare težave?

Kadrovsko-akreditacijski svet (Kas) je v četrtek vlado obvestil o odstopu svojih članov. Danes so se zbrali na tiskovni konferenci, na kateri so tudi razložili, zakaj so se odločili za ta korak.

Nekdanji predsednik Kasa Bogomir Kovač je dejal, da je "imenovanje nadzornih svetov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Pošte, kot ga je izpeljala vlada, povod, da so izrazili nasprotno mnenje. Globlji vzroki pa so bili podani že z dosedanjim ravnanjem in upoštevanjem našega delovanja, kjer smo imeli že prej veliko težav“.

Dejal je tudi, da je vlada že konec leta 2008 skušala dati ministru pooblastila, da na 1. ustanovitveni seji Kasa imenuje nadzorni svet Slovenskih železnic (SŽ). "Mi smo 28. decembra 2008 zavrnili takšen način delovanja ter v nadaljevanju pripravili del akreditacijsko-nominacijskega postopka, ki ga je štiri mesece pozneje vlada vendarle sprejela. Torej je bil Kas primoran pripraviti model našega delovanja in si prizadevati, da bi vlada to razumela," je zavrnil odziv vlade, da Kas ni sledil njihovim navodilom.

Dejal je še, da si je Kas prizadeval za uveljavitev dvofaznega postopka pri izboru ožjih kandidatov za člane nadzornih svetov, a je vlada sistem upoštevala pri manj pomembnih oziroma manjših družbah, pri pomembnih pa ne. "Zadnje takšno kršenje dvofaznega sistema se je zgodilo z imenovanjem danih dveh nadzornih svetov. V celoti so obšli naš nominacijski postopek ter vzeli člane iz širokega akreditacijskega nabora," je dejal.

Odstop Kasa je po Kovačevih besedah pravzaprav opozorilo, da je nujno potrebna javna in strokovna razprava pred začetkom dela nove agencije. "Skrbi nas, da bo imelo vodstvo nove agencije iste težave, kot smo jih imeli mi," je še dodal Kovač.

Zdaj že nekdanji član Kasa Borut Bratina je dejal, da gre predvsem za to, da spodbudijo strokovno razpravo v obdobju do oblikovanja nove komisije. "Potrebno je razčistiti, ali naj res samo akreditira in ne napravi ožjega izbora," pravi in dodaja, da za samo ocenitev komisija ni potrebna, saj lahko akreditacije opravi ena sama usposobljena oseba. "Ne trdimo, da gre pri novih nadzornikih za nekompetentne osebe, a naglica, ki je bila tokrat prisotna, jasno kaže na to, da je pred delovanjem nove agencije potrebno to vprašanje ožje nominacije strokovno razčistiti," je Bratina razložil svoje stališče.

Njegova kolegica Milena Pervanje je temu dodala, da so oni kljub temu odstopu s svojim znanjem in ostalimi kompetencami pripravljeni pomagati vladi, če bo ta seveda to želela.

"Bili smo pod pritiskom operacionalizacije pričakovanj," je potrdil Jože Glazer in dodal, da pri oblikovanju kriterijev gledali predvsem strokovno in je lahko prišlo z vlado do drugačnih pogledov.

Kas si je prizadeval, da bi upošteval značilnosti in potrebe posamezne organizacije oziroma podjetja. Kot je dejal Franc Jamšek, so pri tem upoštevali tudi druge vidike, ne le finančnega, in sicer razvojna, tehnološka, pravna, tudi kadrovska vprašanja. Podjetja v državni lasti bi lahko po njegovem mnenju odpirala nova delovna mesta, vzpostavila dobre prakse korporativnega vodenja. "Če vlada ne bo gledala naprej, ta podjetja ne bodo opravljala svoje vloge," meni.

Jamšek se strinja, da je potreben temeljit premislek pred začetkom delovanja nove agencije. Ne zdi se mu razumljivo, da država dobre prakse iz OECD, prenos katerih naj bi bil eden namenov dragega članstva v organizaciji, nato zvrne.

"Če nas nihče ne potrebuje, nam ni treba delovati," pravi Jamšek in dodaja, da so delali "praktično volontersko". Po njegovih besedah je sejnina znašala 80 evrov bruto.