Predlagane spremembe so pri številnih Slovencih vzbudile zanimanje in negotovost, zato se zdaj obračajo na spletne vire, da bi preverili vrednost kriptovalut, spremljali trende in razumeli, kako bi lahko novi zakon vplival na njihove naložbe in vsakodnevne transakcije.
Po predlogu bi menjave med različnimi kriptovalutami ter prenosi sredstev med lastnimi denarnicami še naprej ostali neobdavčeni. To pomeni, da se novi davčni okvir osredotoča predvsem na primere, ko posamezniki unovčijo digitalno premoženje ali ga uporabijo za nakupe. Ta pristop ohranja določeno mero fleksibilnosti za dolgoročne vlagatelje in uporabnike, ki sredstva zgolj premikajo ali razpršujejo znotraj svojega portfelja – ne da bi neposredno vplival na vsakodnevno potrošnjo ali zaslužek.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na predstavitvi poudaril, da novi zakon ni namenjen zgolj povečevanju proračunskih prihodkov, temveč predvsem vzpostavitvi davčne enakosti med različnimi oblikami premoženja. Po njegovih besedah so kriptovalute "špekulativni instrument" in zato ne bi smele imeti posebne obravnave v primerjavi z drugimi kapitalskimi naložbami, ki so že obdavčene.
Razdeljena mnenja: Inovacije ali omejitve?
Čeprav vlada zagovarja zakon kot pravičen in uravnotežen, je že naletel na ostre kritike javnosti. Med njimi je tudi poslanec opozicije Jernej Vrtovec, ki opozarja, da bi lahko zakon negativno vplival na razvoj inovacij in spodbudil mlade talente, da zapustijo državo. Po njegovem mnenju mora država ohranjati konkurenčno prednost in ne kaznovati sektor, ki spodbuja digitalno preobrazbo in gospodarsko rast.
Opozoriti je treba, da v Sloveniji že obdavčujejo dohodek od rudarjenja in stakinga, medtem ko je uporaba kriptovalut kot hobi še vedno izvzeta iz davčnega sistema. Novi predlog pa dodaja še eno raven regulacije, ki bi začel veljati 1. januarja 2026, če bo zakon sprejet v trenutni obliki. Uporabniki bi morali nato enkrat letno poročati o svojih transakcijah, pri čemer bi se dobiček izračunal kot razlika med nakupno in prodajno vrednostjo.
Zakon tako določa nove okvire, ki so po mnenju vlade pripomogli k večji transparentnosti in odgovornosti, hkrati pa ohranjajo določeno mero svobode z izvzetjem internih transakcij.
Ali bo Slovenija ostala kriptografsko prijazna?
Nova davčna pobuda je jasen znak, da želi Slovenija biti del širšega evropskega konteksta davčnega urejanja digitalnih sredstev. Čeprav si prizadeva za uravnotežen pristop, bo končni učinek zakona v veliki meri odvisen od njegove implementacije in komunikacije z javnostjo.
Vprašanje, ki se zdaj zastavlja: Ali bo Slovenija lahko ohranila status kripto-prijazne države, ne da bi ogrozila fiskalno pravičnost? Ali bo zakon učinkovito razlikoval med špekulativno uporabo in inovativnim razvojem?
Odgovori bodo postali jasnejši v prihodnjih mesecih, ko bo zakonodajni postopek v teku in bo javnost imela priložnost izraziti svoje mnenje.
Naročnik oglasne vsebine je Bazoom.