Pet sindikatov javnega sektorja se je namreč povezalo v konfederacijo, ki zastopa kar 81.000 javnih uslužbencev, več kot polovico zaposlenih v tem sektorju. Kot pravijo, bodo združeni lažje sodelovali v organizacijah, ki odločajo o njihovem položaju.
Močnejši bodo lažje preprečevali grobo poseganje države na področje zdravstvenega in socialnega varstva, ne nazadnje tudi v režim pokojninskega zavarovanja, so prepričani. "Reforme, ki so pred nami, pomenijo bistven poseg v pravice delavk in delavcev. Če želimo bit akterji, ne pa sopotniki, je naša temeljna naloga, da se pojavimo na prizorišču, malo cinično lahko rečem tudi na bojnem polju," pravi Nevenka Lekše, Sindikat zdravstva in socialnega varstva.
"Dejstvo je, da to sindikate krepi, da bodo močnejši, a v pogajanjih seveda ne štejejo mišice, pač pa moč argumentov," odgovarja minister za javno upravo Gregor Virant.
Več kot leto dni so se vodje sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, policijskega sindikata, sindikata delavcev ljubljanske univerze, sidikata delavcev v zdravstvenih negi ter zdravstva in socialnega varstva pogovarjali o povezovanju. Nastala je druga največja konfederacija. "V njej funkcionarji ne morejo biti funkcionarji političnih strank, stavka pa je skrajno sredstvo, s katerim bomo branili temeljne pravice zaposlenih v javnem sektorju," pravi predsednik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Branimir Štrukelj.
Svojim stanovskim kolegom v zelje ne bodo hodili, saj se novonastali konfederaciji lahko priključijo le tisti sindikati, ki ne delujejo pod okriljem katere od ostalih sindikalnih central.
