Medtem ko se bližajo novoletni prazniki, ko bo minilo leto dni od plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, zaradi katerega je Evropa za dva tedna ostala brez ruskega zemeljskega plina, v Gazpromu letos krize ne pričakujejo. Po oceni podpredsednika Gazproma Aleksandra Medvedjeva ni razlogov, da bi se kriza ponovila.

Če bo Ukrajina pravočasno poravnavala obveznosti do Rusije, se kriza ne bo ponovila, je nedavno v pogovoru z novinarji z jugovzhodne Evrope v Moskvi dejal Medvedjev, ki sicer o zgodovini plinskih sporov z Ukrajino ni želel govoriti.

'Kriza je bila rojena v Ukrajini'

Poudaril je, da je bila januarska plinska kriza, zaradi katere je Evropa ostala brez ruskega zemeljskega plina, rojena v Ukrajini. Gazprom je s svoje strani naredil po Medvedjevih besedah storil veliko, med drugim so Ukrajini v naprej plačali za tranzit, hkrati pa so opustili tudi globe. "V tem trenutku ni poslovnih nevarnosti za krizo, obstajajo le politični," je izpostavil Medvedjev in izrazil upanje, da bo letošnje novoletne praznike preživel doma.

Upanje, da to zimo ne bi bilo težav z Ukrajino, sta izrazila tudi predsednik duminega odbora za energetiko Jurij Lipatov ter podpredsednik ruske dume in predsednik ruskega združenja plina Valerij Jazev. Jazev je sicer poudaril, da je kriza možna, vendar le zaradi monopola ukrajinskega tranzitnega sistema, nestabilnega političnega in družbenega okolja v Ukrajini ter pomanjkanja mednarodnih poti na vplivanje takšnih razmer.

Gazprom utrpel škodo

Januarska plinska kriza pa ni prizadela le Evrope, temveč tudi Gazprom. Po besedah prvega moža Gazpromove podružnice v Orenburgu Sergeja Ivanova je moral Gazprom v Orenburgu zaradi zaustavitve tranzita zmanjšati proizvodnjo za 25 odstotkov. Proizvodnjo so v tistem času skrčili v več tovarnah, je še dodal Ivanov, ki je prepričan, da se kriza ne bo ponovila.

Iz Orenburga, ki leži na robu Urala na meji Evrope z Azijo, je v Evropo pritekel prvi zemeljski plin iz Rusije. Gazprom je v Orenburg, kjer ima med drugim tovarno, ki proizvaja helij, prišel leta 1968.

Tovarna helija, edina v evroazijski regiji in ena izmed štirih na svetu (dve sta še v ZDA in ena v Alžriji), letno proizvede okoli šest milijonov kubičnih metrov helija, z njim pa oskrbujejo 500 kupcev. Gazprom bo v prihodnje zaradi vse večjih potreb po heliju gradil nove tovarne. Te bodo gradili v Sibiriji, kjer imajo dovolj rezerv. Sicer pa v Gazpromu upajo, da bo do leta 2030 Rusija "glavni igralec" na trgu proizvodnje helija, je pojasnil direktor tovarne Sergej Molčanov.