Nove grožnje s selitvijo na Hrvaško, tokrat iz (delno) državnega Petrola

Petrolu so se finančni plani za leto 2026 sesuli še preden so jih začeli zares uresničevati. V firmi, kjer stroški dela predstavljajo 40 odstotkov odhodkov, 16-odstotni dvig minimalne plače ni zanemarljiv, pravi prva nadzornica Vesna Južna. "S tem je naš plan ogrožen in zaradi tega smo sklicali sejo nadzornega sveta, kar bi naredil vsak dober gospodar," razlaga.

Opozarjajo, da jim je vlada višino bruto marže na slabih osem centov omejila že pred štirimi leti, višina minimalne plače je v istem obdobju zrastla že za 39 odstotkov. Ker višjih stroškov zaradi regulacije ne morejo preliti na potrošnike, kot drugi prodajalci, se počutijo stisnjene v kot.

"Včeraj nam je uprava predstavila vrsto ukrepov. Eden ne bo dovolj, to bo potrebnih veliko ukrepov na vseh področjih in verjamem, da bodo nekateri boleči," dodaja Južna.

Omejevanje stroškov, zaustavitev investicij, morda celo odpuščanja. Nadzorniki pa so se seznanili tudi s pobudo, ki bi nekatere centralne razvojne funkcije preselila v stimulativnejše okolje – na Hrvaško. Poteza, ki ne preseneča vodje Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariče Lah. "Je Petrol samo eden v nizu podjetji, ki so iz Slovenije selila visoko kvalificirana mesta," poudarja.

Da to ni nikakršen populistični, temveč učinkovit ukrep, pravi Južna, "saj so plače visoko kvalificiranih delavcev v Sloveniji, glede na druge trge, enostavno preveč obremenjene". Selitev delovnih mest pa bi bila za Petrol kot regijskega igralca razmeroma preprosta, razlaga.

Povsem drugače pa na namero Petrola zre finančni minister Klemen Boštjančič. "Pohlepne multinacionalke in naftne družbe bodo vedno stremele k temu, da lahko na eni strani same določajo cene in na drugi čim manj plačujejo delavce," je oster.

A da imajo marže omejene le še v Belgiji, navaja prva nadzornica Petrola – tam znašajo dobrih 29 centov. Pri derivatih pa da je v Sloveniji bolj pohlepna država, ki si pri litru dizla vzame 81 centov.