Novela bo olajšala vstop v obrt

DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele obrtnega zakona, s katero se bo po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka odpravilo vrsto administrativnih ovir na področju obrti. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrtno dejavnost, raven potrebne poklicne usposobljenosti ter plačevanje članarine. "Predlog posodablja in razbremenjuje vse tiste, ki želijo vstopiti v obrtno dejavnost," je povzel Vizjak.

S predlagano novelo zakona se odpravlja obrtno dovoljenje; ohranja se le za tiste obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva izpolnjevanje kvalifikacijskih pogojev, je napovedal Vizjak. Kjer so kvalifikacijski pogoji določeni, pa se odpravljajo vsi administrativni postopki, ki so povezani z opravljanjem mojstrskega izpita.

Vizjak je še navedel, da se zahtevana raven za opravljanje obrtne dejavnosti znižuje z mojstrskega izpita (srednja strokovna izobrazba) na srednjo poklicno raven. Tako tistim, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, ne bo več treba opravljati mojstrskega izpita, da bi lahko začeli opravljati obrtno dejavnost.

Kot novost je Vizjak izpostavil določbe, po katerih bodo obrtniki plačevali le še eno članarino in torej ne bodo več plačevali članarine tako Obrtni zbornici Slovenije (OZS) kot tudi območnim zbornicam. OZS, ki se bo po predlogu preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, bo morala članarino deliti z območnimi obrtnimi zbornicami, in sicer v razmerju 35 proti 65 v korist slednjih.

Članarina se sicer po predlogu novele zakona znižuje. "Glede na to, da se obvezni članski prispevek znižuje, je vlada določila tudi najvišje možne zneske članarine," je še pojasnil Vizjak ter napovedal, da se bo članarina glede na število zaposlenih samostojnih podjetnikov pri obrtniku po novem gibala v razponu od 10 do največ 50 evrov mesečno.

Članarina se sicer res znižuje, se je strinjal Boštjan Zagorac (SNS), vendar hkrati opozoril, da se v gospodarski zbornici članarina ukinja, načeloma pa tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. Vizjak mu je odgovoril, da so se za ohranitev članarine zavzeli obrtniki v anketi, ki jo je vlada naročila pred pripravo predloga novele zakona. "Zakaj bi se vlada odločala drugače, kot je želel večinski del obrtnikov," se je vprašal.

K predlogu novele zakona je vloženo le eno dopolnilo, in sicer poslanci koalicijskih strank predlagajo črtanje člena, ki določa način izvršbe zapadlih in neplačanih obveznosti. V veljavnih predpisih namreč že obstaja zadostna pravna podlaga za izterjavo članskega prispevka, zato tega ni potrebno dodatno urejati v tem zakonu, so pojasnili.