Približno devet mesecev po izbruhu afere zaradi zavajanja strank pri sklepanju posojilnih pogodb se z Orionom zdaj ukvarjajo tudi sodišča, v družbi pa so se očitno odločili za bolj transparenten nastop.
Po neuradnih informacijah, na katere se sklicuje ponedeljkovo Delo, naj bi na spremembo odnosa vplival predvsem interes bank, ki so Orionu posodile svoj denar in ne želijo, da podjetje konča v stečaju. Nekatere od njih so po pisanju časnika menda pripravljene tudi na reprogramiranje svojih terjatev, da bi Orionu s tem omogočile več prostora v pogajanjih s strankami.
Hypo-Alpe-Adria Bank iz Celovca, ki z Orionom poslovno sodeluje že več kot osem let, je zainteresirana za primerno rešitev Orionovega problema. Zato trenutno dela z davčnimi svetovalci in pravniki, rezultati pa naj bi bili na voljo v nekaj tednih.
Orionovo poslovanje bi lahko ogrozila nedavna razsodba vrhovnega sodišča, ki je eno od njegovih pogodb prodaj-in-najemi-nazaj razglasilo za nično. S sklicevanjem na ta judikat ponuja precejšnje možnosti drugim zasebnim tožnikom, da dokažejo neveljavnost poslov z Orionom. Po nekaterih ocenah bi lahko šlo za do 5000 primerov, v katerih so si ljudje od Oriona sposodili denar, v zameno pa so kot jamstvo privolili v lizinško prodajo svoje nepremičnine. Jedro prevare je v tem, da je bil znesek lizinške pogodbe, ki so ga morale zavedene stranke vračati, dva- do trikrat višji od zneska prejetega posojila.
Tako pridobljene nepremičnine je Orion po bistveno bolj realnih vrednostih zastavljal kot jamstva za posojila, ki jih je po dostopnih podatkih največkrat najel pri avstrijskih bankah Hypo Alpe-Adria, Raiffeisen in Zveza bank. Če bi sodišča ugotovila, da so pogodbe Oriona nične, bi piramida Orionovih obveznosti do avstrijskih bank ostala brez realnega pokritja v premoženju, ki je kot jamstvo zastavljeno v Sloveniji.
