Svet Banke Slovenije je na torkovi seji obravnaval vprašanja, ki se v javnosti pojavljajo v zvezi s hčerinskimi bankami Nove Ljubljanske banke (NLB) v tujini. Svet ugotavlja, da so pristojnosti za nadzor hčerinskih bank v tujini prvenstveno v rokah nadzornih organov držav, v katerih te banke poslujejo. Banka Slovenije v okviru zakonskih pristojnosti izvajanja nadzora na konsolidirani osnovi redno analizira tveganja, ki iz povezav s hčerinskimi bankami NLB v tujini lahko nastopajo v matični banki. Pri tem je omejena z dostopnostjo podatkov, ki jo dovoljuje tuja zakonodaja v državah, kjer hčerinske banke poslujejo. Ukrepe za uravnavanje tveganj lahko izreka le matični banki, ki je pod njenim neposrednim nadzorom, so sporočili iz Banke Slovenije. Svet še ocenjuje, da bo skrben pregled hčerinskih bank, ki po naročilu lastnika poteka v zvezi s privatizacijo NLB, dal nepristransko sliko vpliva njihovega poslovanja na poslovanje matične banke.
Novi zakon o bančništvu iz leta 1999 je vzpostavil pravno podlago za izvajanje konsolidiranega nadzora, ki za hčerinske banke v tujini lahko poteka samo v sodelovanju s tujimi nadzorniki. V ta namen je Banka Slovenije od leta 2000 naprej že sklenila in sklepa ustrezne sporazume s tujimi nadzorniki. Pri njihovem izvajanju mora Banka Slovenije upoštevati omejitve, ki jih določajo ti sporazumi in zakon o bančništvu.
Tveganja, povezana z nasledstvenimi vprašanji v bilancah hčerinskih bank NLB v tujini, so tveganja, ki se jih banke zavedajo, se jim pa same ne morejo izogniti. Šele v postopkih izvajanja nasledstvenega sporazuma bo dokončno znano, kolikšna bo realizacija teh tveganj, so še sporočili iz Banke Slovenija.
