Tržaška kreditna banka od NLB zahteva vračilo okrog 20 milijonov evrov, ki jih je novi ljubljanski banki izplačala pred likvidacijo od 30. septembra 1996 do 9. oktobra 1996.
Po mnenju likvidacijskega upravitelja Tržaške kreditne banke bi morala ta sredstva biti vključena v stečajno maso. Osnova za tožbo je v italijanskem stečajnem oz. likvidacijskem postopku, ki zasleduje načelo enakega poplačila vseh upnikov v likvidaciji.
Zaradi tega omogoča, da se pod določenimi pogoji mora vračati premoženje, ki naj bi "ušlo" iz stečajne mase. Likvidacijski upravitelj namreč lahko zahteva rekonstrukcijo premoženjske mase stečajnega subjekta in vračilo oz. odpoklic premoženja, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki jih je potrebno v postopku dokazovati. Po mnenju odvetnikov NLB je tožba vsebinsko neutemeljena, primer pa poleg tega tudi zastaran. Takšni procesi se lahko sicer vlečejo od pet do osem let, menijo v NLB.
