NLB bo obrestne mere posojil za pravne in fizične osebe znižala za za 0,25 odstotne točke, nižje pa bo 1. maja obrestovala tudi depozite ročnosti od 31 do 90 dni za 0,1 odstotne točke, depozite rčnosti od pol leta do enega leta in nad pet let pa do 0,40 odstotne točke.
NKBM bo znižala obrestne mere tako za depozite kot za posojila občanov in pravnih oseb. Cenejša posojila z dobo vračila petih let, obrestna mera bo znižana od TOM plus 7,3 odstotka na TOM plus 6,5 odstotka. Obresten mere za depozite ročnosti od 31 dni do enega leta bo banka znižala za 0,1 odstotne točke, obrestne mere za depozite ročnosti od enega do dveh let in do milijon tolarjev bo znižala za 0,15 odstotne točke obresten mere za depozite daljših ročnosti pa za 0,2 odstotni točki. Za posojila bodo prvi sklenitelji stanovanjskega varčevalnega računa po treh letih varčevanja lahko zaprosili poleti. Zanje pa bodo plačali z dobo vračila do pet let obrstno mero TOM plus 3,7 odstotka, z dobo vračila do 15 let pa TOM plus 5,4 odstotka na leto. Pričakovati pa je, da bo težnja zniževanja obrestnih mer v kratkem zajela vse banke. Viceguverner je na nedavnem srečanju zakladnikov slovenskih bank z naslovom Obrestna politika opozoril, da je dolgoročno pri nas pričakovati večjo diferenciacijo obrestnih mer glede na višino depozita oziroma posojila, kar je po analizah pri tujih bankah, povsem običajno. Obrestne mere za depozite enake ročnosti se v tujini razlikujejo veliko bolj kot pri nas. Kakšna bodo inflacijska gibanja in obrestne mere in kako bo z vlaganji in posojili (kar zanima predvsem komitente) po 1. juliju, ko bodo banke za vse tolarske obveznosti in terjatve do enega leta odpravile TOM in uvedle nominalne obrestne mere, pa na srečanju niso ugotovili. Komitenti, ki bi morali biti najbolj zaskrbljeni, so imeli pozitivno stališče. Eden od obeh proračunsko plačanih varovalcev pravic potrošnikov se menda že zelo zanima za informacije o tem, kaj se bo zgodilo z obrestnimi merami bank po 1. juliju.
