SNB je s svojo odločitvijo trge danes po poročanju tujih tiskovnih agencij presenetila, sledi pa napovedi prvih dvigov ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke in sredini odločitvi odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je v boju zoper naraščajočo inflacijo ključno obrestno mero zvišala za 0,75 odstotne točke na raven med 1,50 in 1,75 odstotka in s tem izvedla najvišji dvig po novembru 1994.
"Zaostrovanje denarne politike bo preprečilo, da postane inflacija široko osnovana po skupinah blaga in storitev," so odločitev pospremili v SNB. Ob tem niso izključili dodatnih dvigov v prihodnjem obdobju, da bi stabilizirali inflacijska pričakovanja. Po oceni analitikov je tokratni korak SNB glede na dosedanje izkušnje zelo odločen.
SNB sicer na srednji rok cilja na inflacijo med nič in dvema odstotkoma. Trenutno je letna inflacija v tej bogati alpski državi pri 2,9 odstotka, s čimer je bistveno nižja kot drugod po Evropi. V evrskem območju je bila maja zaradi negativnih učinkov vojne v Ukrajini pri rekordnih 8,1 odstotka, v številnih članicah EU presega celo 10 odstotkov. V baltskih državah dosega 20 odstotkov.
Razlog za razmeroma nizko inflacijo je v močnem švicarskem franku, ki je okoli paritete tako v primerjavi z dolarjem kot evrom. SNB letos pričakuje 2,8-odstotno inflacijo, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se umirila na 1,9 oziroma 1,6 odstotka. Brez dviga obrestne mere bi bila inflacija precej višja, ocenjujejo v centralni banki.
Ta je danes napovedala tudi, da bo za ohranjanje ustreznih monetarnih razmer po potrebi aktivna tudi na valutnih trgih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.