Obrtniki bodoči vladi: Obljub imamo dovolj. Zahtevamo ministra za malo gospodarstvo

OZS je v Portorožu predstavila letošnje zahteve slovenske obrti in podjetništva, za katere pričakuje, da jih bo nova vlada upoštevala. Na seznamu je 114 predlogov s področij trga dela, zdravstvenega sistema, davkov, izobraževalnega sistema in poslovnega okolja, želijo tudi ministra za malo gospodarstvo.

"Zgodba se ponavlja. Četudi obljube sprva veliko obetajo, je realizirana le peščica naših zahtev. Praznih obljub imamo dovolj," je bil na 16. Forumu obrti in podjetništva do vladajoče politike v minulih obdobjih uvodoma kritičen predsednik Obrtniško-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. Zato so na letošnji forum povabili predstavnike nekaterih političnih strank, in sicer parlamentarnih strank ter Gospodarsko aktivne stranke, Slovenske ljudske stranke (SLS) in Liste Marjana Šarca (LMŠ).

Pri zahtevah OZS gre za konkretne rešitve za razvoj in zagon malega gospodarstva, je dejal Meh, ki je prepričan, da bi bilo gospodarski kazalniki še boljši, če bi imela vlada več posluha za malo gospodarstvo, ter da bi se morala država v sedanjih razmerah bolje pripraviti na prihodnjo krizo. Menijo, da bi se njihov glas bolj slišal, če bi se znova uvedlo ministra za malo gospodarstvo, tako kot je bil v vladah Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška.

Na področju trga dela med drugim predlagajo uvedbo dodatnega odpovednega razloga, da bi lahko odpustili delavca, ki iz zdravstvenih razlogov ne bi mogel opravljati dela neprekinjeno več kot šest mesecev ali eno leto v obdobju treh let (pri tem bi izvzeli odsotnost iz starševskih razlogov in zaradi poškodbe na delu). Uvedli bi tudi sklad za odpravnine delavcem ter paritetni sklad za gradbeništvo ter omogočili izplačevanje polne pokojnine tudi za tiste, ki bi po upokojitvi še delali in tudi plačevali prispevke.

Na področju zdravstvenega zavarovanja želijo spremembo zakona, da bi bili regresni zahtevki v primerih delovnih nesreč mogoči le v primeru velike malomarnosti delodajalca, in ne vsake malomarnosti, kot velja sedaj. Obdobje, v katerem bolniško nadomestilo krije delodajalec, bi skrajšali na 20 koledarskih dni. Uvedli bi tudi en čakalni dan, ko bi bolniški stalež bremenil zavarovanca. Želijo tudi spremembe pri pravilniku o ugotavljanju poklicnih bolezni.

Pri davkih želijo med drugim spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov, znižano stopnjo davka od dohodka pravnih oseb za mikro in majhna podjetja ter uvedbo tretje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za osebne storitve s pretežnim deležem ročnega dela. Pri davku na nepremičnine ne bodo pristali na dodatno obremenitev podjetij in podjetnikov, zahtevajo tudi enakopravno obdavčitev - da bi se torej obdavčilo vse nepremičnine brez izjem.

Pri izobraževanju želijo učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, zato želijo biti vključeni v prenovo izobraževalnih in študijskih programov, zavzemajo se tudi za tesnejše povezovanje z univerzami glede potreb gospodarstva. Predlagajo tudi, da država med ukrepi za zaposlovanje zagotovi sredstva za sofinanciranje izvajanja mojstrskih izpitov.

Glede poslovnega okolja med drugim predlagajo poenostavitve pri izvajanju čezmejnih storitev ter plačevanje davkov in prispevkov na enoten plačilni nalog in plačevanje nadomestila za avtorske pravice za vse kolektivne organizacije prek ene položnice. Želijo tudi, da vlada zagotovi sistemski vir za financiranje reprezentativnih zbornic. Po zgledu kmetijstva želijo finančno pomoč za prevzemnike družinskih podjetij.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, sicer nekdaj predsednik OZS in predsednik Gospodarsko aktivne stranke, je (ostalim) političnim strankam zažugal, da so obrtniki in podjetniki pomembno volilno telo in da jih zanima, kdo dela v njihovo dobrobit, kdo pa jih, hote ali nehote, zavira. Nove volitve so priložnost za razmislek, katere obljube so bile doslej uresničene in katere ne, je poudaril.

Predsednik obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl je poudaril, da so pred Evropo, med drugim zaradi grožnje protekcionizma v svetu ter novosti, ki jih prinaša digitalizacija, veliki izzivi, zato se mora nanje pripraviti. Spremembe bo lahko po njegovem mnenju obvladovala z močnimi, prilagodljivimi in inovativnimi majhnimi podjetji, pri čemer pa bodo države morale zagotoviti primerno okolje.