Od ideje, ki je spreminjala zakone, do osovraženega projekta, ki ni izpolnil obljub

Prihod kanadsko-avstrijske multinacionalke v Hoče sta septembra 2016 napovedala takratni premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Takrat je bilo govora o tem, da v prihodnjih dveh letih načrtujejo zaposlitev 3000 novih ljudi, pri Mariboru pa bi postavili večji ličarski obrat. V Magni so takrat pojasnili, da je njihova skupina pridobila pomembna posla z družbama BMW in Jaguar Land Rover, kar pomeni, da bo njihova tovarna v avstrijskem Gradcu skupaj z dodatno širitvijo programa pri projektu Mercedes razreda G v naslednjih letih presegla svoje sedanje zmogljivosti. V občini Hoče - Slivnica so zato začeli s postopki za spremembe prostorskega načrta. 

Sledilo je navdušenje politike. Vlada je nato oktobra 2016 sprejela sklep o finančni podpori aktivnostim za vzpostavitev proizvodne cone Hoče - Slivnica, obseg sredstev, ki so namenjena za dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, so povečali za deset milijonov evrov. 

Lokacijo so na gospodarskem ministrstvu opisali kot idealen prostor v velikosti okoli 100 hektarjev, ki se lahko pohvali z odlično geostrateško lokacijo za vzpostavitev proizvodne cone oziroma za izvajanje dejavnosti večjih domačih ali mednarodnih podjetij.

Začetnemu navdušenju pa so nato sledili vse večji in vse glasnejši pomisleki. Ne toliko o Magni kot o izbrani lokaciji. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je izrazila zaskrbljenost nad načrtovano vzpostavitvijo proizvodne cone v občini Slivnica - Hoče, vlado so pozvali, naj izbere takšno lokacijo, ki ne bo posegala na najboljša kmetijska zemljišča. Opozorili so, da območje, ki se mu namerava spremeniti namembnost, spada med najboljša kmetijska zemljišča glede na bonitete, ki jo ta kmetijska zemljišča dosegajo (47–67 točk), pa tudi med tista zemljišča, ki bodo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih osnova za oblikovanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč.

Po pomislekih kmetijske stroke o uporabi najboljših kmetijskih zemljišč so v Kidričevem Magni ponudili svoja.

A pristojni so vztrajali pri svojem. Na gospodarskem ministrstvu so dejali, da gre za največjo investicijo po osamosvojitvi države, zato je prav, da se investitorju pokaže resnost in namero, da je dobrodošel v Sloveniji.

Decembra 2016 je nato DZ z 58 glasovi za in tremi proti potrdil zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica, ki naj bi jo izvedla Magna Steyr. Poslance je večinoma prepričala namera o vsaj 1000 delovnih mestih, le nekatere je zmotilo, da se bo za izvedbo uporabila najboljša kmetijska zemlja.

Da Magna prihaja v Slovenijo, je bilo nato uradno potrjeno januarja 2017, se je pa precej skrčilo število obljubljenih delovnih mest. Izvršni direktor Magne Don Walker je dejal, da "bo delo dobilo 400 ljudi".

Medtem ko je Magna februarja že začela iskati prve delavce – na spletni strani  MojeDelo so zapisali, da "za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja", so se v javnosti krepili pomisleki o smiselnosti uničevanja okolja za vse manj delovnih mest.

Kmetom, ki bi se morali v korist Magne odpovedati svoji zemlji, je vlada obljubila predkupno pravico ali ugoden najem zemljišč na območju Rač in Rogoze, javni gospodarski zavod Rinka, ki ga je ustanovila vlada in skrbi za gospodarske dejavnosti v okviru slovenskih zaporov, na območju Rogoze oziroma v neposredni okolici tamkajšnjega odprtega oddelka zapora pa od Sklada kmetijskih zemljišč že skoraj tri desetletja najema večjo količino zemlje, pa so pozvali, naj se tem zemljiščem odpove.

Prav tako je vlada marca sklenila, da bo dodelila 18,61 milijona evrov finančne spodbude družbi Magna Steyr za postavitev lakirnice Maribor. Takrat je veljalo, da je celotna naložba vredna 146,4 milijona evrov in bo predvidoma končana do konca oktobra 2019. Investicijski projekt bo ustvaril 404 nova delovna mesta.

Do sredine aprila je bila nato odkupljena večina zemljišč za Magno. Tudi ob kritikah, da so jih morali kmetje prodati pod realno ceno. Civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd, ki je bila zgrožena nad informacijami, da naj bi zaradi vzpostavitve obrata družbe Magna Steyr posekali 66 hektarjev Rogoškega gozda, pa je začela boj proti obratu. Opozorili so, da gre za pomembno in pestro življenjsko okolje, ki je vetrna pregrada za celotno Dravsko polje.

Čeprav je anketa Večera še junija pokazala, da dobri dve tretjini vprašanih v Podravju podpirata prihod kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta Magne v občino Hoče - Slivnica, medtem ko jih je bila manj kot četrtina proti, je podrobnejši pregled številk pokazal, da okoli tretjina nasprotnikov projekta živi v neposredni bližini območja bodoče tovarne. Še isti mesec je skupina občanov Občine Hoče - Slivnica napovedala, da bo na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti občinskega odloka, ki je temelj za morebitno Magnino zemljišče v Hočah. Ustavno sodišče je sicer julija soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica. Ugotovili so, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.

Čeprav so nato obseg poseka Rogoškega gozda zmanjšali na okoli štiri hektarje, se je nezadovoljstvo ljudi nadaljevalo. Skrbeti jih je začela tudi poraba vode v novem obratu.

Kljub vsem zapletom so predstavniki Magne še 10. avgusta zagotavljali, da Slovenija ostaja njihova prva izbira za postavitev obrata. Istega dne je Agencija za okolje izdala okoljevarstveno soglasje za Magnin projekt v Hočah, a so se okoljske organizacije na to pritožile. Magna je zato posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa, a se to vse do danes še ni zgodilo. Ker je investitorjem jeseni le uspelo skleniti dogovor z okoljevarstveniki, je okoljevarstveno soglasje postalo pravnomočno, Magna pa je kmalu zatem prejela tudi gradbeno dovoljenje. 

Država je nato z Magno podpisala pogodbo o izvedbi strateške investicije in dodelitvi okoli 18 milijonov evrov visoke finančne spodbude za investicijski projekt, ki je obljubljal najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih, medtem ko je prva faza predvidevala zaposlitev 400 delavcev.

Marca 2019 so začeli s poskusno proizvodnjo, tovarno pa so slovesno odprli julija istega leta, ko se je slovesnosti udeležil tudi takratni predsednik vlade Marjan Šarec. A že naslednje leto so najprej proizvodnjo ustavili zaradi epidemije, nato pa so se zaposleni na delo vozili v Gradec.

Po skoraj dveh letih so proizvodnjo v Hočah marca lani spet zagnali, jeseni pa so zaposlene skoraj do konca leta spet poslali na čakanje.

Potem ko je postalo jasno, da podjetje ne bo uspelo izpolniti zaposlitvenega pogoja v pogodbi o dodelitvi finančne spodbude države, je gospodarsko ministrstvo marca pod vodstvom prejšnjega ministra Zdravka Počivalška izdalo sklep, s katerim je za dve leti, do 30. oktobra 2024, podaljšalo rok za izpolnitev pogodbenih zavez, a zdaj kaže, da so se vendarle odločili za vračilo. 

Magna sicer velja za enega največjih dobaviteljev avtomobilski industriji in med drugim izdeluje podvozja, elektroniko, sedeže, pogonske sisteme in druge dele za avtomobile. Skupina zaposluje 152.000 ljudi, samo v Gradcu okoli 6000, in letno ustvari več kot 26 milijard evrov prometa.