Od podtalnice do zelenih streh: ideje, ki oblikujejo Vilhario

Za Corwin je bil eden največjih izzivov projekta prav povezati vsa ta področja, pri tem pa ohraniti visoko raven arhitekturne kakovosti in trajnosti. Arhitekturo, konstrukcijo, fasado, krajinsko ureditev, mobilnost in trajnost je bilo zato treba obravnavati povezano že od najzgodnejših faz projekta. Michal Maco, direktor podjetja Corwin Slovenija, pojasnjuje: Najzahtevnejše je bilo zagotoviti, da vsa ta različna področja delujejo usklajeno. Odločitev na področju arhitekture lahko vpliva na inženirske rešitve, krajinsko ureditev ali okoljsko učinkovitost stavbe, zato je bilo treba številne rešitve razvijati skupaj. Vilharia je res rezultat sodelovanja številnih ekip, ki so svoje znanje in izkušnje združile okoli skupne ambicije.

Del izziva je bila tudi izbira in pridobivanje materialov. Doseganje trajnostnih ciljev projekta je zahtevalo posebno pozornost pri njihovem izvoru in umeščenosti v širšo okoljsko strategijo. Pri objektu takšnega obsega je lahko iskanje ustreznih lokalno dostopnih materialov precejšen izziv – eden od primerov je kamen za fasado, ki prihaja iz hrvaškega Pazina.

Prizadevanje za pridobitev certifikata LEED Platinum je prineslo dodatne zahteve, vendar trajnost pri projektu ni bila razumljena zgolj kot sredstvo za dosego certifikata. Vplivala je na odločitve od začetnih faz načrtovanja prek gradnje pa vse do uporabe stavbe. Eden najbolj nazornih primerov je pojav, ki v Ljubljani običajno predstavlja izziv: visoka raven podtalnice. V Vilharii so jo uporabili kot rešitev za vir energije. S pomočjo toplotnih črpalk voda–voda bo mogoče obnovljivo energijo, shranjeno v podtalnici, izkoristiti za ogrevanje in hlajenje stavbe. Tako lokalna značilnost zemljišča postaja del energetske zasnove objekta. Podoben pristop je mogoče opaziti tudi na strehi stavbe.

Več kot 2.000 m zelenih in aktivnih strešnih površin je namenjenih delu, sestankom, rekreaciji, sprostitvi in druženju. Hkrati imajo te površine širšo okoljsko funkcijo. Zelene površine namreč zadržujejo deževnico, zmanjšujejo segrevanje stavbe, hladijo okoliško mikroklimo in ustvarjajo življenjski prostor za različne živalske vrste.

Za Corwin to ni povsem nov pristop. Pri Vilharii nadgrajujejo izkušnje iz preteklih projektov in jih prilagajajo obsegu ter lokaciji projekta. Na poslovni stavbi Blumental v Bratislavi so termografske meritve pokazale, da so bile zelene strehe v izmerjenih razmerah od 17,6 do 24,4 stopinj Celzija hladnejše od okoliških klasičnih streh. Na stanovanjski stavbi Guthaus v Bratislavi pa so raziskovalci na zelenih strehah zabeležili več kot 24.000 nevretenčarjev, več deset živalskih vrst in tri zavarovane vrste žuželk. Med njimi je bil tudi čmrlj, ki so ga našli več kot 60 metrov nad tlemi.

Pri Vilharii bodo te izkušnje še nadgradili s čebelnjaki in z raznolikimi zasaditvami, prijaznimi opraševalcem. Cilj je, da streha postane dejaven del zelene infrastrukture območja, ne pa zgolj dekorativna zelena površina.

Enako načelo velja tudi za ravnanje z vodo. Deževnico, ki se zbira s strešnih površin, bodo shranili in ponovno uporabili za namakanje. S tem se zmanjšuje potreba po pitni vodi, hkrati pa se izboljšuje upravljanje padavinskih voda in zmanjšuje obremenitev mestnega kanalizacijskega sistema. Skupaj z uporabo podtalnice za ogrevanje in hlajenje tako nastaja širši sistem, v katerem voda ni obravnavana zgolj kot vir porabe, temveč kot pomemben del okoljske učinkovitosti stavbe.

Ekipo, ki stoji za Vilhario, sestavljajo strokovnjaki z mednarodnimi izkušnjami in dobrim poznavanjem lokalnega okolja. Danski arhitekturni studio Schmidt Hammer Lassen je prispeval svoje izkušnje s človeku prilagojeno in trajnostno zasnovo delovnih okolij, medtem ko je Elea iC zagotovila lokalno arhitekturno in inženirsko znanje, vključno s poznavanjem slovenskih predpisov in specifičnih zahtev lokacije. Vse skupaj so povezovale razvojne, projektne in trajnostne ekipe Corwina ter številni inženirji, krajinski arhitekti, izvajalci in dobavitelji, ki so arhitekturno zasnovo pomagali pretvoriti v praktične in izvedljive rešitve.

Corwin v projekt prinaša tudi znanje iz portfelja svojih preteklih projektov. Posebej pomemben primer je Einpark. Poslovna stavba v Bratislavi združuje toplotne črpalke voda–voda, hladilne nosilce, zelene strehe, avtomatizirano zunanje senčenje, pametno upravljanje stavbe, spremljanje koncentracije ogljikovega dioksida in pametno izmenjavo zraka. Hkrati je Einpark prva stavba v srednji in vzhodni Evropi s certifikatom LEED Zero Carbon.

Te izkušnje zdaj prilagajajo Vilharii. V tem smislu ne gre za samostojen eksperiment, temveč za nadgradnjo rešitev in znanja, ki jih Corwin razvija in preizkuša pri svojih projektih.

Tehnologija in trajnost sta le del izziva. Ker je Vilharia zasnovana za približno 3.000 ljudi, se odpira še eno pomembno vprašanje: kako lahko poslovni kompleks kljub svoji velikosti ostane prijeten in človeški?

Naravna dnevna svetloba, notranja dvorišča, svetlobniki, naravni materiali in dostop do zunanjih površin so premišljeno povezani s prilagodljivimi in odprtimi tlorisi. V notranjosti h kakovosti delovnega okolja prispevajo povprečna višina stropov okoli 3,2 metra, velike zastekljene površine in skrbno zasnovano prezračevanje. Pri tem tehnologija podpira arhitekturno zasnovo – pametni sistemi za upravljanje stavbe in energetsko učinkovite rešitve zagotavljajo njeno učinkovito delovanje, medtem ko pasivni arhitekturni elementi pomagajo ustvarjati prijetno okolje za ljudi, ki bodo v njem vsak dan delali.

Vilhario oblikuje prav kombinacija človeškega znanja, tehnologije in preteklih izkušenj. Projekt kaže, da trajnostne stavbe ne nastanejo na podlagi ene same inovacije, temveč takrat, ko sodelujejo različne stroke, ko se izkušnje preteklih projektov prenašajo v nove rešitve in ko se tehnologija razvija z jasnim namenom – da stavba bolje deluje za ljudi in za okolje. Vilharia te ideje združuje v eni stavbi v Ljubljani.

Naročnik oglasne vsebine je Corwin