Je edina morska pot iz Perzijskega zaliva v odprto morje in eno najpomembnejših strateških pomorskih vozlišč na svetu. Skozi to, približno 55 kilometrov široko trgovsko pot med Iranom in Omanom, pripotuje približno 20 milijonov sodčkov črnega zlata iz Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Iraka, Kuvajta. In vsaka, tudi najmanjša prekinitev pretoka, bi lahko imela katastrofalne posledice.
"Po nekaterih ocenah tukaj prihaja 20 odstotkov dnevne porabe svetovne porabe energentov, če se to zapre, bodo šle cene zelo navzgor," opozarja Jelena Juvan s katedre za obramboslovje z ljubljanske Fakulteta za družbene vede.
V luči iranskih groženj so se v rdeče že obarvale azijske borze. Nekateri strokovnjaki s področja energetike že strašijo z najbolj črnimi scenariji - da bi se cene nafte v primeru zaprtja ožine utegnile povzpeti na 100 dolarjev za sodček. Svetovne voditelje upravičeno skrbi. "Zaprtje Hormuške ožine bi bilo zelo nevarno in ne bi pomenilo nič dobrega za nikogar," se strinja tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
"Zagotavljam, da Trumpova administracija aktivno in podrobno spremlja situacijo v Hormuški ožini. Od iranskega režima bi bilo nespametno, da sprejme to odločitev," pravi predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
Bi imela pa od blokade Hormuške ožine, ocenjuje Juvanova, velike koristi Rusija, ki je za Savdsko Arabijo druga največja izvoznica nafte na svetu. "Kar potem za sabo povleče krepitev ruskega gospodarstva in krepitev pogojev za vojskovanje na ukrajinskih bojiščih," razlaga Juvanova.
Ugotovitvi prikimava tudi dopisnik uglednega britanskega časnika The Telegraph Jotam Confino, ki se nam je oglasil iz Tel Aviva. Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu podrobno spremlja in je prepričan, da bi, če bi se Iran odločil za zaprtje ožine, Združene države Amerike znova napadle.
"Savdska Arabija in nekatere druge države, ki bi čutile velik pritisk zaradi zaprtja Hormuške ožine, bi se prav tako lahko vpletle. In potem bi situacija začela eskalirati. Mislim, da to ne bi zanetilo tretje svetovne vojne že dan po tem, ko bi Iran zaprl ožino, vendar je samo še en korak v smer, da bi se v konflikt vpletla celotna regija, morda celo ves svet," svari.
Zaprtje Hormuške ožine je doslej sicer izglasoval le iranski parlament, zadnjo besedo bo imel iranski vrhovni svet za nacionalno varnost, ki odločitve še ni sprejel.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.