Svet Evropske centralne banke (ECB), ki ga sestavlja 13 guvernerjev centralnih bank držav z evrom in šest članov izvršnega odbora ECB na čelu s predsednikom Jean-Claudeom Trichetom, je na današnji seji v Frankfurtu ključno obrestno mero za območje po napovedih ekonomistov pustila nespremenjeno pri štirih odstotkih. Glavna razloga za to sta krepitev vrednosti evra in znaki upočasnjevanja gospodarske rasti v območju evra.
Tudi minuli mesec brez sprememb
Svet ECB tudi na septembrskem zasedanju ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki od junija znaša štiri odstotke. Predsednik ECB Trichet je sicer pustil odprta vrata zvišanju obrestnih mer v prihodnjih mesecih, saj je ocenil, da obstajajo tveganja za zvišanje inflacije.
Inflacija je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra že prestopila mejo dveh odstotkov in znaša 2,1 odstotka. ECB je napovedala, da bo razmere skrbno spremljala. Zadolžena je namreč za zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju evra in na inflacijske pritiske dosledno odgovarja z zvišanjem ključne obrestne mere za območje evra.
Gospodarska rast do konca leta robustna
Gospodarska rast bo po pričakovanjih v območju evra do konca leta ostala robustna, saj gospodarske osnove ostajajo zdrave, a tveganja za upočasnitev rasti naraščajo zaradi nedavnih finančnih nemirov v ZDA ter tamkajšnje bolj upočasnjene rasti, v danes objavljenem četrtletnem poročilu o območju evra ugotavlja Evropska komisija. Rast je poganjala predvsem zasebna potrošnja, spodbujena z močnim trgom dela, dejavnost v gradbeništvu pa se je zmanjšala, zaradi česar so celotne naložbe upadle prvič v petih letih.
Po krepki rasti v petih zaporednih četrtletij se je rast v drugem letošnjem četrtletju upočasnila in je znašala 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je zgolj polovica spomladanske napovedi. Delno je to povezano z vremenskimi pogoji, mogoče pa je tudi signal, da je poslovni cikel območja evra dozorel, je zapisano v poročilu.
Zaupanje potrošnikov ostaja nad povprečjem, čeprav se je znižalo čez poletje, ugotavlja komisija, obenem pa je oslabljeno tudi zaupanje investitorjev zaradi turbulenc na finančnih trgih. Zaradi izpostavljenosti so morale posredovati centralne banke v državah z evrom kot tudi v ZDA, dodaja komisija, ki pa zaenkrat končnih učinkov in tudi trajanja krize ne more oceniti, vsekakor pa pričakuje strožje ocenjevanje tveganj ter ostrejše pogoje za dodeljevanje posojil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.