Znano je, da v Avstriji niso naklonjeni krški nuklearki, zato novinarji Vjesnika sklepajo, da bi Avstrijci z nakupom hrvaškega deleža v nuklearki lahko vplivali na slovensko vlado, da objekt zapre še pred letom 2023. Da se na nakup hrvaške polovice NEK "zanimajo tujci", je v soboto povedal hrvaški premier Ivica Račan, da pa so to Avstrijci, pa je Vjesnik izvedel neuradno od visokih virov v vladi. Nuklearke oz. nasprotovanje koriščenju jedrske energije je eno najpomembnejših vprašanj notranje politike Avstrije. Oktobra 2000 je Avstrija zaprla svojo novo nuklearko Zweitendorf, ki tako nikoli ni začela obratovati, istega leta pa je več kot 900.000 Avstrijcev podpisalo peticijo zoper obratovanje češke nuklearke v Temelinu ob avstrijsko-češki meji. Avstrija ni naklonjena niti Krškemu, za zaprtje nuklearnih elektrarn pa se zavzema tudi na Madžarskem. Avstrija kot članica Evropske unije lahko zahteva, da se zaprtje jedrskih objektov vsem trem državam postavi kot pogoj za vstop v unijo.
Hrvaški sabor je meddržavno pogodbo o NEK pretekli teden poslal v drugo branje, kar je po pisanju Vjesnika presedan, saj se takšni dokumenti sprejemajo v enem branju. Predstavniki opozicije in vseh koalicijskih strank z izjemo SDP se z besedilom sporazuma, kot ga predlaga vlada, ne strinjajo. Opozarjajo predvsem na problem skladiščenja jedrskih odpadkov ter na velike stroške, ki bi jih morala pri razgradnji nuklearke plačati Hrvaška. Hrvaški premier Ivica Račan je povedal, da bi iz varnostnih razlogov Hrvaška morala sprejeti dogovor s Slovenijo o NEK.
SLS bo koalicijskim partnericam predlagala, da Slovenija ne ratificira sporazuma s Hrvaško o NEK
Pogodba po besedah predsednika Ljudske stranke Franca Buta ne rešuje ključnega vprašanja skladiščenja jedrskih odpadkov in enakopravna delitev odpadkov med Slovenijo in Hrvaško ni verjetna. Na hrvaški strani obstajajo tudi ustavni zadržki glede tega vprašanja, zato v SLS predlagajo, da Slovenija odkupi 50-odstotnihrvaški lastniški delež v NEK. Pogodba po Butovih besedah določa tudi eksteritorialnost krške nuklearke, razlog za odstop od sporazuma pa je tudi dejstvo, da se reševanje mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško prelaga na prihodnost.
Robert Golob: Vsak sporazum je boljši od nobenega
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Golob je glede stališča SLS o predlogu o odstopu od ratifikacije sporazuma s Hrvaško o Nuklearni elektrarni Krško, povedal, da v primeru nestrinjanja s sporazumom pričakuje jasno opredeljeno alternativo. Golob ne izključuje ostalih možnosti glede sporazuma, v kolikor bi te temeljile na dobrih sosedskih odnosih. Zato po njegovem mnenju ni pričakovati, da bi se Hrvati z drugo možnostjo strinjali.
Na vladi nasprotovanje SLS glede ratifikacije sporazuma doslej še ni bilo izraženo, čeprav njihovo stališče poznamo že nekaj časa, je povedal Golob. "Razumem, da obstajajo različni pogledi na sporazum, vendar je vsak sporazum boljši od nobenega," je menil državni sekretar. Da bi Slovenija odkupila 50-odstotni hrvaški lastniški delež v NEK, kot je predlagala SLS, je neposredna alternativa sedanji situaciji. Ta je po njegovem mnenju ta, da smo s Hrvati partnerji tako pri upravljanju in prevzemu električne energije kot pri skrbi za odpadke.
