Semolič na priporočila OECD: Porast revščine vas pa ne skrbi?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos izboljšala za 0,4 odstotne točke na 1,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se bruto domači proizvod okrepil za 1,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke slabše od novembrske napovedi.

Med strukturnimi reformami, ki jih bo morala Slovenija izvesti, je med drugim izpostavil področje davkov, trga dela in zdravstvo. "Pri tem gre za vse stvari, ki vzamejo čas. Nobena od teh stvari ne da rezultatov takoj, vendar morajo biti narejene," je Gurria pojasnil, kaj razume pod strukturnimi reformami.

Cerar je izrazil zadovoljstvo, "da so naša pot, kot jo je začrtala ta vlada, in vse usmeritve ter ukrepi zelo v soglasju s tem, kar nam svetuje OECD". Strani sta se dogovorili tudi, da bo OECD Sloveniji z znanjem in nasveti pomagala pri pripravi nacionalne razvojne strategije do leta 2050.

Opozarjajo, da je okrevanje krhko

OECD v svojem poročilu torej opozarja, da je okrevanje v Sloveniji, h kateremu so prispevale tudi v zadnjih letih sprejete reforme, krhko. Investicije podjetij zaradi razdolževanja gospodarstva ostajajo skromne, zmožnost posojanja bank je zaradi še vedno visoke ravni slabih posojil omejena, stopnja brezposelnosti pa ostaja visoka. H gospodarski rasti, ki bo verjetno ostala šibka, bo najbolj prispeval izvoz.

Med ključnimi priporočili Sloveniji zato navajajo nadaljevanje strukturnih reform, pri čemer menijo, da bi se morala vlada pri javnofinančni konsolidaciji osredotočiti na strukturne ukrepe, ki bodo povečali stroškovno učinkovitost na področju izobraževanja, v javni upravi in občinah.

'Javna uprava bi lahko bila bolj učinkovita'

Javna uprava bi lahko bila po njihovem mnenju bolj učinkovita. "Manjka strategija za zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju in mase plač," so zapisali in poudarili, da bi morale oblasti čim prej znova uvesti plačilo za delovno uspešnost in okrepiti sisteme za ocenjevanje dela.

Nujni se jim zdijo tudi okrepitev vloge Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in njena neodvisnost, tudi pri privabljanju izobraženih kadrov, ter nadaljevanje privatizacije. "Ne imejte kontrolnih deležev v podjetjih, ki delujejo na konkurenčnih trgih," so zapisali.

Glede privatizacije je prvi mož OECD dejal, da je treba pri tem upoštevati širšo sliko. Odgovoriti bi si morali na vprašanje, kakšna je vloga države v gospodarstvu in zakaj bi morala država imeti v lasti podjetja; če se odločimo, da določenih podjetij ne bi radi privatizirali, potem bi morali poskrbeti za kompetentno vodenje teh podjetij, transparentno delovanje in za to, da bodo plačevala davke in da ne bodo deležna privilegijev, je pojasnil.

Cerarju se zdi prav, da se država suvereno odloči, kaj prodati in kaj obdržati v svoji lasti, se pa strinja, da mora biti upravljanje podjetij organizirano predvidljivo in da moramo izboljšati korporativno upravljanje in nadzor. "Tudi tu smo na zelo podobnih frekvencah razmišljanja," je dejal.

V OECD so spomnili tudi, da so se oblasti v Sloveniji zavezale k popolni privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Abanke Vipa ter zmanjšanju državnega deleža v Novi Ljubljanski banki na 25 odstotkov plus eno delnico. "Prodajo NKBM je bilo pričakovati v prvem četrtletju 2015, vendar je prišlo do zamika. Ta proces bi morali zaključiti čim prej," so poudarili in dodali, da vidijo možnost za dodatne prenose slabih posojil na DUTB.

Spomnili so tudi, da je v pripravi strategija upravljanja državnih naložb. Ta mora dati po mnenju OECD zelo jasno utemeljitev, "zakaj bi morali biti deleži (v podjetjih) sploh v lasti države". Država se po njihovem mnenju ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje podjetij, za državno premoženje pa morajo skrbeti profesionalci, in ne politični nastavljenci.

Med ključnimi priporočili izpostavljajo tudi stabilizacijo javnega dolga in reševanje problemov, ki jih prinaša staranje prebivalstva, pri čemer pozivajo k dvigu upokojitvene starosti v povezavi s pričakovano življenjsko dobo in večjemu pomenu inflacije pri usklajevanju pokojnin. Pozivajo tudi k zdravstveni reformi in povečanju sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja.

Rast minimalne plače naj bo zmerna, pravijo

OECD med ključnimi priporočili tokrat ni izpostavil minimalne plače, so se pa ob njo obregnili v delu poročila, ki govori o trgu dela. Rast minimalne plače naj bo bolj zmerna, pri čemer naj država razmisli o njeni povezavi s produktivnostjo in postopnem povečanju razkoraka med minimalno ter srednjo plačo, so zapisali.

Pozdravljajo davke na nepremičnine, predlagajo znižanje dohodninskih stopenj

OECD pozdravlja tudi namero nove vlade, da po zavrnitvi na ustavnem sodišču nadaljuje s projektom nepremičninskega davka, za katerega se je izkazalo, da ima relativno omejene negativne učinke na gospodarsko rast. V organizaciji menijo tudi, da ima Slovenija še dovolj prostora za zvišanje tovrstne davčne obremenitve. Po drugi strani predlagajo znižanje najvišjih dohodninskih stopenj.

Semolič: žalosti nas, da OECD ne skrbi porast revščine

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije obžalujejo, da OECD ne skrbi porast revščine pri nas. Sindikat skrbi priporočilo po zvišanju upokojitvene starosti, ne strinja se z znižanjem najvišjih dohodninskih stopenj, pogreša poudarek domačega povpraševanja pri rasti. To je v odzivu na priporočila OECD poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.

"Vse to dogajanje okoli strukturnih reform, krize, dramatično povečuje revščino v Sloveniji. Preko 410.000 ljudi je na meji revščine, so socialno izključeni - to bi moralo prav tako skrbeti gospode iz OECD," je na današnji novinarski konferenci, sicer namenjeni odzivu na nacionalni reformni program in program stabilnosti, v Ljubljani dejal Semolič.

Kot je ocenil Semolič, je v priporočilih kot pomemben prispevek k nadaljnji rasti izrazito podcenjeno domače povpraševanje. To je po njegovem mnenju "priložnost, ki naj dvigne gospodarsko rast ali jo vsaj ohranja".

Kritičen je bil do priporočila o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju in mase plač. "Imamo področja, kjer je premalo zaposlenih, kjer varčevanje na račun zaposlenih že povzroča veliko škodo - gre za področje dela zdravstva, socialnih služb ..." je pojasnil.

'Za državno premoženje morajo skrbeti profesionalci, ne pa politični nastavljenci'

V ZSSS se lahko strinjajo, da se država ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje podjetij, za državno premoženje pa morajo skrbeti profesionalci, ne pa politični nastavljenci. "To je prava misel, ki jo lahko samo podpiramo," je dejal Semolič in dodal, da imajo pomislek glede priporočila, zakaj bi morali biti deleži v podjetjih sploh v lasti države.

Sindikat skrbi priporočilo po zvišanju upokojitvene starosti v povezavi s pričakovano življenjsko dobo. Vse več delavcev po njegovih pojasnilih ne dosega že sedanjih pogojev, med drugim 40 let pokojninske dobe.

"Problem pokojninske dobe se ne veže samo na starejše ljudi, ampak tudi mlade. Ni reforme, če ne bodo mladi imeli rednega dela, da bi plačevali prispevke v pokojninsko blagajno," je poudaril.

"Sistem je presubtilen, prezahteven," je dodal Semolič in ocenil, da so posledice lahko zelo dramatične.

Mnogi delodajalci po njegovih besedah odpuščajo starejše delavce. Ob tem je poudaril, da je Slovenija "unikum, kar se tiče prispevka delodajalca v pokojninsko blagajno". Ta se je namreč po njegovih pojasnilih znižal pred leti, sicer z obljubo, da je to nekaj začasnega - tako delodajalci pri nas glede na druge evropske države plačujejo najnižji prispevek v pokojninsko blagajno.

'Ali ne vedo, da so pri nas pokojnine praktično zamrznjene?'

Medtem ko OECD poziva k večjemu pomenu inflacije pri usklajevanju pokojnin, se je Semolič vprašal: "Ali ne vedo, da so pri nas pokojnine praktično zamrznjene?"

Če je OECD tokrat bolj umirjena glede minimalne plače, pa vseeno ostaja poziv, naj bo rast minimalne plače bolj zmerna. "Kako bolj zmerna? V letošnjem letu je minimalna plača porasla za en evro in nekaj centov," je poudaril Semolič in dodal, da je to povsem "zgrešeno".

Se pa v ZSSS strinjajo z OECD v delu, ki govori o tem, da naj minimalna plače raste tudi v skladu s produktivnostjo. Glede priporočila o postopnem povečevanju razkoraka med minimalno ter povprečno plačo je Semolič poudaril, da se s tem strinjajo, ampak ne tako, da se zniža minimalno plačo, temveč tako, da se zviša povprečno plačo.

Ne strinjajo se z znižanjem najvišjih dohodninskih stopnje. "Prepričani smo, da je progresivno obdavčenje še nekaj časa potrebno," je dejal in dodal, da bi pri srednjem razredu - ta je preobremenjen - lahko že potegnili zavoro.

Na GZS optimistični

Navzgor popravljena ocena OECD gospodarske napovedi za Slovenijo v primerjavi z jesensko napovedjo je bila pričakovana, pa v svojem odzivu ocenjuje GZS. 

"Tudi napovedi podjetij za leti 2015 in 2016, ki smo jih z anketo za spomladansko napoved preverjali na Gospodarski zbornici Slovenije, kažejo več realnega optimizma kot slabega pol leta nazaj. Tako se zadnja ocena SKEP GZS, da bo BDP v letu 2015 porasel za okoli 2% in nekaj manj v letu 2016, bliža ocenam ostalih domačih in mednarodnih institucij," menijo. 

"Po našem mnenju aktualna ocena gospodarske rasti OECD-ja nekoliko podcenjuje rastoči optimizem potrošnika, ugodnejšo klimo za investiranje v industriji in tudi učinke obrestne mere na rast, ki so se končno začele zniževati tudi v Sloveniji," še pravijo na GZS. 

Glede priporočil OECD pa prav tako izpostavljajo nujnosti uvedbe strukturnih reform, kot eno ključnih cokel gospodarskega razvoja pa nizke poslovne investicije in visoko zadolženost podjetij ter njihovo prepočasno prestrukturiranje. "Dejstvo, da je javna poraba nad povprečjem v OECD državah in se je v zadnjih letih še povečala, potrjuje nujnost njenega optimiranja tudi v prihodnje," zaključujejo.