OECD svari: javnofinančna politika ne prispeva k dolgoročni stabilnosti slovenskih javnih financ

V najnovejši gospodarski napovedi Organizacija za ekonomsko sodelovanje Svetovno gospodarstvo (OECD) beleži visoko gospodarsko rast, za katero so zaslužne predvsem višje investicije, nova delovna mesta in okrepitev mednarodne trgovine. Dobri so tudi obeti, a hkrati naraščajo tudi tveganja, predvsem zaradi trgovinskih sporov.

Vzdržna rast še ni dosežena

"Gospodarska rast se bo v prihajajočih dveh letih po pričakovanjih nadaljevala, kratkoročna napoved rasti je najboljša po več letih," je po navedbah OECD dejal generalni sekretar organizacije Angel Gurria. Opozoril pa je, da sta za trenutno rast še vedno v precejšnji meri zaslužna ’zelo ugodna monetarna politika’ in fiskalno sproščanje. "Iz tega gre sklepati, da močna in vzdržna rast še ni bila dosežena," je dejal. Ob tem se je med drugim zavzel za strukturne reforme za povečanje produktivnosti in učinkovitejše usposabljanje delovne sile.

Višja napoved gospodarske rasti za Slovenijo

OECD po novem Sloveniji za letos napoveduje petodstotno rast BDP, kar je 0,7 odstotne točke več od zadnje napovedi novembra lani. Napoved gospodarske rasti za prihodnje leto je OECD popravila s 3,4 na 3,9 odstotka. Ob tem Slovenijo spet opozarja na javnofinančno disciplino in strukturne reforme. Napoved OECD je blizu tisti Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji za letos napoveduje 5,1-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, prihodnje leto pa 3,8-odstotno. Slovenija bi tako dve leti zapored beležila petodstotno gospodarsko rast, saj je bila realna rast BDP po prvi oceni statističnega urada lani prav tako pri petih odstotkih, po sezonsko prilagojenih podatkih pa celo 5,4-odstotna.

Rast zasebne in državne potrošnje

Kot poudarjajo v OECD, je rast široko zasnovana, spodbujata pa jo tako domača poraba kot zunanje povpraševanje. Prispevek zunanje trgovine k rasti se bo sicer letos po napovedih zmanjšal z lanskih 1,3 odstotne točke na vsega 0,1 odstotne točke, prihodnje leto pa 0,3 odstotne točke. Izvoz naj bi se letos okrepil za 8,8 odstotka, prihodnje leto pa za 6,8 odstotka, uvoz pa za 9,8 oz. 7,1 odstotka.

Rast zasebne potrošnje naj bi se letos z lanskih 3,2 odstotka okrepila na 4,2 odstotka, prihodnje leto pa spet umirila na 3,2 odstotka. Kot poudarjajo v OECD, jo spodbujata realna rast razpoložljivega prihodka in pa dobro razpoloženje potrošnikov, ki je na najvišjih ravneh v desetletju.

Državna potrošnja naj bi se letos tako kot lani okrepila za 2,3 odstotka, prihodnje leto pa upadla na 1,4 odstotka, spodbuja pa jo tudi postopno opuščanje kriznih ukrepov. Rast bruto investicij naj bi se ob naložbah podjetij v širitev zmogljivosti, učinkih sredstev EU, ugodnejših posojilnih pogojih in še vedno dobrem razpoloženju med podjetniki letos okrepila z 10,3 na 12,6 odstotka, prihodnje leto pa upočasnila na 8,7 odstotka. Skupno naj bi se rast domače potrošnje letos tako z lanskih 4,1 odstotka okrepila na 5,6 odstotka, prihodnje leto pa upadla na štiri odstotke.

Nižanje stopnje brezposelnosti

Ugodne gospodarske razmere so stopnjo brezposelnosti potisnile na najnižje ravni po izbruhu gospodarske krize. Anketna brezposelnost naj bi se z lanskih 6,6 odstotka letos znižala na 5,3 odstotka, prihodnje leto pa na 4,8 odstotka.

Dogajanje na trgu dela je že privedlo do pomanjkanja usposobljene delovne sile v nekaterih sektorjih, a kljub temu rast plač po ugotovitvah OECD ostaja zmerna. Inflacija naj bi se letos zaradi dražje energije in hrane okrepila z 1,6 na 2,3 odstotka, prihodnje leto pa celo na 2,7 odstotka. Po drugi strani pa naj bi osnovna inflacija brez hrane in energije letos dosegla le 1,3 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na 2,6 odstotka.

Javnofinančna politika ne prispeva k dolgoročni stabilnosti javnih financ

OECD ugotavlja, da je javnofinančna politika kljub pričakovanemu manjšemu nominalnemu presežku tudi v tem in naslednjem letu ekspanzivna in ne prispeva k dolgoročni stabilnosti javnih financ. Glede na denarno politiko ECB je trenutna ekonomska politika Slovenije po prepričanju OECD preveč spodbujevalna, ne naslavlja pa tveganj, ki jih prinaša npr. staranje prebivalstva.

OECD je Slovenijo spet opozorila tudi na potrebo po strukturnih reformah, od katerih je odvisna dolgoročna gospodarska rast. Pri tem so tudi tokrat opozorili na potrebo po okrepljeni privatizaciji za boljšo izrabo in razdelitev virov v gospodarstvu.

Fiskalni svet: Ukrepov za dolgoročno vzdržnost javnih financ še ni

Tudi fiskalni svet ugotavlja, da Slovenija kljub dobrim gospodarskim rezultatom izpostavljena tveganjem z vidika javnofinančne vzdržnosti in poziva k naporom za dokončno konsolidacijo javnih financ. Zaradi političnih okoliščin letos niso oblikovani ukrepi, ki bi zagotovili nadaljevanje ugodnih javnofinančnih trendov oz. vodili k dolgoročni vzdržnosti javnih financ, je zapisal v poročilu o delovanju v letu 2017.

Prvo leto delovanja fiskalnega sveta sta zaznamovala visoka gospodarska rast in nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, a dolgoročna vzdržnost javnih financ s tem ni zagotovljena, je fiskalni svet zapisal v danes objavljenem poročilu o prvem letu svojega delovanja. Ob petodstotni stopnji gospodarske rasti so se okrepili javnofinančni prihodki, ki so omogočili rahel nominalni presežek salda sektorja država, s čimer se je Slovenija približala strukturnemu ravnovesju in pomembno znižala delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu.

A takšni rezultati, podprti z zelo ugodnimi cikličnimi gospodarskimi razmerami, po oceni fiskalnega sveta ne smejo voditi k razmišljanju o zaključku naporov za dokončno konsolidacijo javnih financ. Zaradi političnih okoliščin letos niso oblikovani ukrepi, med drugim za omejitev rasti izdatkov države, ki bi zagotovili nadaljevanje ugodnih javnofinančnih trendov oz. vodili k dolgoročni vzdržnosti javnih financ.

Slovenija namreč ostaja kljub dobrim gospodarskim rezultatom izpostavljena tveganjem z vidika javnofinančne vzdržnosti. Javni dolg je previsok, srednjeročni fiskalni cilj z rahlim strukturnim presežkom še ni dosežen, Slovenija pa je med državami EU, v katerih naj bi se javnofinančni stroški zaradi staranja prebivalstva in temu nezadostno prilagojenih sistemov socialne zaščite najbolj povečali, opozarja fiskalni svet.

Prav tako tudi visoke stopnje gospodarske rasti, ki jih omogoča trenutna svetovna konjunktura ob hkratnih rekordno nizkih obrestnih merah, ne bodo vztrajale na daljši rok in omogočale ugodnih javnofinančnih gibanj. Načelo previdnosti mora biti zato ob negotovostih, ki se pojavljajo ob načrtovanju proračunov sektorja država, pomembno vodilo javnofinančnega odločanja, fiskalni svet še priporoča novi vladi.

Naraščanje tveganj v svetovnem gospodarstvu

OECD sicer skrbi tudi naraščanje tveganj v svetovnem gospodarstvu. "V prvi vrsti se moramo izogniti naraščanju napetosti na področju trgovine. Ker je svetovno gospodarstvo danes precej bolj povezano kot v preteklosti, bi lahko nadaljnje naraščanje napetosti močno negativno vplivalo na nadaljnjo gospodarsko rast in globalne verige vrednosti," je opozoril namestnik glavnega ekonomista organizacije Alvaro Pereira.

Najbolj so se doslej zaostrili trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev letno, ki se nanaša na avtomobile, gospodinjske aparate in elektroniko, ne pa tudi telefonov in oblačil. Dokončen seznam naj bi bil objavljen v kratkem. Kitajska je nemudoma napovedala povračilne ukrepe in uvedbo carin za prav tako 50 milijard dolarjev ameriškega uvoza kmetijskih pridelkov, kemikalij in še česa. Dokončen seznam naj bi bil objavljen do 15. junija. OECD skrbi tudi rast cen nafte, ki bi lahko znižala realno rast dohodka gospodinjstev.

Znižali napoved rasti za najpomembnejša gospodarstva EU

Napovedi rasti za najpomembnejša gospodarstva EU je OECD znižala. Nemčiji za letos in prihodnje leto napoveduje 2,1-odstotno rast (lani 2,5-odstotna), Franciji 1,9-odstotno (lani 2,3-odstotna), Italiji pa za letos 1,4-odstotno in prihodnje leto 1,1-odstotno (lani 1,6-odstotna). Boljši obeti so za ZDA, ki so lani beležile 2,3-odstotno rast. Letos naj bi ta dosegla 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 0,1 odstotne točke manj. Japonsko gospodarstvo, ki je lani raslo po 1,7-odstotni stopnji, bo letos in prihodnje leto po napovedih OECD zraslo za 1,2 odstotka. Kitajska bo po ocenah organizacije letos beležila 6,7-odstotno rast, kar je 0,2 odstotne točke manj kot lani, prihodnje leto pa 6,4-odstotno.

Pospešek indijskemu gospodarstvu

Močan pospešek se medtem obeta indijskemu gospodarstvu, ki mu OECD za letos napoveduje 7,4-odstotno rast (lani 6,5 odstotka), prihodnje leto pa 7,5-odstotno. Okrepila naj bi se tudi rast ruskega gospodarstva, in sicer z lanskih 1,5 odstotka na 1,8 odstotka. Prihodnje leto naj bi se rast znova znižala na 1,5 odstotka.