Gospodarstvo

OECD svetuje: zvišajte davke na potrošnjo in nepremičnine ter upokojitveno starost

Ljubljana, 03. 07. 2024 11.00 | Posodobljeno pred 14 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
546

Kako bi v Organizaciji za ekonomske raziskave in razvoj (OECD) okrepili slovensko ekonomijo? Po njihovem je potrebna fiskalna konsolidacija, izpostavljajo pa podhranjen trg dela in potrebo po višji upokojitveni starosti. Ko gre za enakost spolov, izpostavljajo odpravo razlik v plačah med spoloma ter enakomernejšo delitev gospodinjskih in starševskih obveznosti, osredotočili so se na zeleni prehod, kjer da smo prepočasni. Omenjajo našo izpostavljenost podnebnim tveganjem in da emisije zmanjšujemo prepočasi. Tako v prometu, kjer smo preveč velikodušni z olajšavami za prevoz na delo, kot v kmetijstvu. Stanovanjsko problematiko pa bi reševali z učinkovitejšo izdajo gradbenih dovoljenj, zgostitvami na metropolitanskih območjih in krepitvijo hipotekarnega trga.

Gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zunanje šoke po ruski agresiji na Ukrajino, vendar se je okrevanje po pandemiji upočasnilo. Inflacija se je znižala, vendar ostaja visoka. Izboljšanje fiskalne trajnosti v času obnove po uničujočih poplavah leta 2023 pa je ključni izziv, tako OECD, kjer so pod drobnogled vzeli stanje slovenske ekonomije.

Piran
Piran FOTO: Shutterstock
OECD je pripravila najnovejši gospodarski pregled za Slovenijo. Gre za dveletni dokument z analizo trenutnih gospodarskih razmer, dosežkov zadnjih dveh let in izzivov, vsebuje pa tudi priporočila državi. Zadnje poročilo za Slovenijo je OECD predstavila julija 2022. Sloveniji so priporočili izvedbo reform, ki bodo omogočile zvišanje produktivnosti in naslovile izziv staranja prebivalstva.

Kot pravijo, se je po močnem okrevanju po pandemiji gospodarska rast upočasnila, šibkejša sta tako zasebna potrošnja kot tuje povpraševanje. Izpostavljajo razmere na trgu dela, kjer opažajo splošno pomanjkanje delovne sile, ki se kaže v številu prostih delovnih mest, kar prispeva k nominalni rasti plač. Hkrati pa je realna rast plač prehitela produktivnost in zmanjšuje zunanjo konkurenčnost, kar je dodatna težava za izvozni sektor. 

 Inflacija je dosegla vrh, a ostaja višja kot na evro območju. Znižale so se cene energije, a storitvena inflacija ostaja povišana, predvsem jo poganja močna rast plač. 

Odgovorni morajo zato najti ravnotežje med zaščito realnih dohodkov, omejevanjem sekundarnih učinkov na inflacijo in izogibanjem trajnim izgubam konkurenčnosti. Podporni fiskalni ukrepi prispevajo k inflaciji pritiskov in jih je treba hitro odpraviti, menijo.

Po njihovem je potrebna fiskalna konsolidacija, če želimo obvladovati pritiske: "Stroški, povezani s staranjem, predvsem pokojnine, se bodo močno povečali in jih je treba obvladovati. Visoke davčne obremenitve dela za nizko plačane delavce bi lahko zmanjšali z razširitvijo osnove za davke na potrošnjo in povečanjem davkov na nepremičnine. Najnižja upokojitvena starost in minimalna doba vplačil, potrebna za polno pokojnino, morata biti zvišani."

Reforme, ki jih ni

Izpostavljajo, da je bil napredek pri ključnih reformah, o katerih je bilo govora že v prejšnji raziskavi, omejen. "Davčni in socialni sistem je bil prilagojen po uničujočih poplavah avgusta 2023, vendar so glavne reforme, načrtovane s strani vlade, kot so pokojninska reforma, reforma sistema javnih plač ter reforma davka na nepremičnine, obstale. Simulacije dolgoročnega modela kažejo, da bi povečanje konkurence v storitvenih in povezanih sektorjih na raven petih najbolj uspešnih držav OECD lahko v 10 letih dvignilo BDP na prebivalca za 0,9 odstotne točke. Poleg tega bi zmanjšanje visokih davčnih bremen na delo in nadomestitev teh prihodkov iz davčnega sistema z manj izkrivljajočimi viri, kot so davki na nepremičnine, lahko dodatno dvignilo BDP na prebivalca za dodatnih 2,5 odstotne točke. Najpomembneje je, da bi strožji pogoji za upravičenost do nadomestila za brezposelnost in višja dejanska upokojitvena starost, tudi če bi se uvedli postopoma v obdobju 10 let, lahko dodali še dodatnih 2,7 odstotne točke k BDP na prebivalca."

Gospodarska rast naj bi se postopoma okrepila, vendar je negotovost velika. Ključno tveganje predstavljajo motnje na energetskih trgih in padec globalne aktivnosti zaradi podaljšanja vojne v Ukrajini ali eskalacije konflikta v Izraelu. Poleg tega bi lahko vztrajna rast plač in višje cene energije ponovno vzbudile domače inflacijske pritiske. Visoki stroški servisiranja, dolga in nevarnost padca cen stanovanj bi lahko pritisnili na potrošnjo in investicije v stanovanjski gradnji. Na pozitivni strani med drugim izpostavljajo, da bi lahko nedavni ukrepi za olajšanje zaposlovanja tujih delavcev pomagali omiliti pomanjkanje delovne sile in pritiske na plače.

Menijo, da je dolgoročna stabilnost slovenskih javnih financ odvisna od pokojninske reforme. Kot pravijo, se Slovenija sooča z nekaterimi največjimi pritiski na porabo zaradi staranja v OECD. Upokojitvena starost po njihovem ljudem omogoča, da preživijo več časa v pokoju, v pokojninski sistem pa večina delavcev prispeva veliko manj, kot prejmejo kot upokojenci.

Menijo, da bi morala biti najnižja upokojitvena starost povezana s pričakovano življenjsko dobo, da bi zmanjšali potrebo po prihodnjih ad hoc prilagoditvah. Črtali bi tudi ugodnosti za starše, ki se lahko zaradi varstva in nege otrok zdaj upokojijo štiri oziroma dve leti pod zakonsko določeno upokojitveno starostjo.

Staranje prebivalstva bo povečalo tudi povpraševanje po zdravstveni oskrbi. Po njihovem je za slovensko zdravstvo značilen neučinkovit sistem doplačil, ki je bil lani odpravljen, premalo splošnih zdravnikov v nekaterih delih države in veliko število majhnih splošnih bolnišnic, ki so neučinkovite glede stroškov, kakovosti in varnosti. Posledično načrtovanje in proračun niso usmerjeni v uspešnost in številni zdravniki nimajo spodbud za uspešnost, kar vodi do dolgih čakalnih vrst.

Med drugim menijo, da bi vsedržavni sistem za spremljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter pravila za učinkovitejše delovanje bolnišnic, pripomogla k optimizaciji mreže izvajalcev zdravstvenih storitev. 

Glavna sporočila raziskave:

 

Fiskalna politika mora zategniti pas, da bi pomagala obvladovati inflacijske pritiske, obnoviti fiskalni prostor, ki je na voljo za kritje nepričakovanih povečanj odhodkov ali primanjkljajev prihodkov, ki nastanejo z varčevanjem proračunskih sredstev in zmanjševanjem javnega dolga v dobrih časih, in nasloviti dolgoročne pritiske na javne finance. Po potrebi bi bilo treba uvesti dodatne makroprudencialne ukrepe, da bi zagotovili finančno stabilnost.

 

Potrebne so reforme davčnega in socialnega sistema, da bi dvignili udeležbo na trgu dela ter še dodatno zmanjšali razlike med spoloma pri plačah in prihrankih za pokojnino. Politike, ki spodbujajo enakomerno delitev odgovornosti za varstvo otrok in povečano transparentnost plač, bi lahko pomagale ponovno zagnati napredek na področju enakosti med spoloma.

 

Zelena preobrazba zahteva dodatne napore za zmanjšanje emisij z učinkovitejšo uporabo ukrepov za blaženje, vključno z višjimi cenami ogljika in regulativnimi ukrepi. To vključuje večjo harmonizacijo cen ogljika, preden jih postopoma dvignemo. Poleg tega bo hitrejša uvedba obnovljivih virov ključna za energetsko preobrazbo in doseganje energetske varnosti.

 

Stanovanjski sektor, obremenjen s visokim povpraševanjem in nezadostno ponudbo, zahteva hitre in celovite reforme. Poenostavitev prostorskega načrtovanja, temeljita reforma davka na nepremičnine in povečanje ponudbe socialnih stanovanj bi razširilo možnosti bivanja, izboljšalo mobilnost ter zagotovilo mladim družinam in tistim, ki nimajo nepremičnin, raznolike in trajnostne možnosti za bivanje.

 

Pisarna
Pisarna FOTO: Thinkstock

Odprava razlik v plačah med spoloma ter enakomernejša delitev gospodinjskih in starševskih obveznosti

Ocenjujejo, da je pri nas udeležba žensk na trgu dela visoka, vendar razlike v plačah med spoloma še vedno obstajajo. Potrebne so prilagoditve davčnega in socialnega sistema, da se še poveča udeležba na trgu dela za drugega zaposlenega in enostarševske družine.

Da bi vse skupaj imelo učinek, so potrebni ukrepi na drugih področjih. To vključuje boljše deljenje gospodinjskih in starševskih obveznosti, da se zmanjšajo razlike med spoloma: "Nedavno povečanje starševskega dopusta, namenjenega očetom, je dobrodošlo, vendar bi ga lahko spremljali drugi ukrepi, na primer širitev možnosti za fleksibilno delo. Stereotipe o spolih bi lahko zmanjšali s pozitivnimi vzorniki, boljšim poklicnim svetovanjem in reformami izobraževalnega sistema." 

Poročilo navaja, da se podjetja s pomanjkanjem delovne sile večinoma spopadajo z izplačevanjem nadur, preusposabljanjem obstoječih zaposlenih, izvajanjem del prek zunanjih izvajalcev ter zaposlovanjem tujih delavcev, še posebej v gradbeništvu in prometu, kjer je 48 oziroma 33 odstotkov delavcev tujcev. 

Število opravljenih ur na zaposleno osebo se je močno povečalo v primerjavi z obdobjem pred pandemijo z več kot štiriodstotno rastjo med koncem leta 2019 in tretjim četrtletjem 2023.

Izpostavljajo, da prilagodljive oblike dela, kot je delo na daljavo ali fleksibilni delovni čas, pomagajo ustvariti družini prijazno delovno okolje, ki spodbuja motivacijo in lojalnost zaposlenih in lahko naredi podjetje bolj privlačno za kvalificirane mlade delavce. Vendar je to tako le, če je prožnost na voljo obema spoloma in delavci niso kaznovani, če se odločijo za takšno obliko dela. 

Pandemija je prinesla premike na področju fleksibilnega dela. Vendar nedavne raziskave kažejo, da so ženske še vedno bolj naklonjene delu na daljavo kot moški. Kot opozarjajo, je delo na daljavo manj stigmatizirano kot delo s krajšim delovnim časom in vodi do manj negativnih kariernih rezultatov, zato ga ženske ne bi smele uporabljati predvsem kot sredstvo za obvladovanje neenakomerne porazdelitve gospodinjskih opravil in nege. "Za okrepitev pozitivnih učinkov dela na daljavo bi morala vlada spodbujati to obliko dela med moškimi in tistimi, ki niso starši, ter dopolnjevati delo na daljavo z drugimi družinam prijaznimi politikami, kot so prilagodljivi delovni čas in zagotavljanje kvalitetne oskrbe otrok in starejših." 

Blejsko jezero
Blejsko jezero FOTO: Shutterstock

Emisije v prometu so se še povečale, "velikodušne olajšave za prevoz na delo vzpodbujajo cestni potniški promet"

Dotaknili so se tudi zelenega prehoda. Pospešitev zmanjševanja emisij je potrebna za dosego neto ničelnih emisij do leta 2050. To vključuje zmanjšanje emisij v kmetijstvu in prometu ter dodatne ukrepe za prehod na čisto energijo, zlasti hitrejšo uvedbo obnovljivih virov energije. Ovire za uvedbo obnovljivih virov vključujejo dolgotrajne postopke načrtovanja in omejitve uporabe zemljišč. Državne subvencije za obnovljive vire večinoma koristijo stroškovno konkurenčnim tehnologijam, kot so biomasa, sončna energija in veter. 

Emisije toplogrednih plinov so na splošno nizke, vendar se v zadnjem desetletju niso zmanjšale, opozarjajo. Emisije v prometnem sektorju so se povečale, medtem ko so emisije v kmetijstvu ostale nespremenjene. Ko gre za promet, izpostavljajo, da relativno nizka obdavčitev goriv za transport in velikodušne olajšave za prevoz na delo spodbujajo cestni potniški promet. Pomanjkanje polnilnih postaj po njihovem upočasnjuje širjenje električnih avtomobilov. Poleg tega je treba javni prevoz še naprej razvijati.

Menijo, da razlogi za državno lastništvo pristanišča niso jasni. "Državna lastnina veže tudi javna sredstva, ki bi jih bilo mogoče učinkoviteje uporabiti na drugih področjih. Torej koprsko pristanišče bi lahko privatizirali in tako sprostili javna sredstva." 

"Spodbude za uporabo javnega prevoza so šibke, kljub temu, da imajo vlaki in avtobusi v povprečju nižje emisije ogljika na kilometer kot zasebni potniški promet. Javni prevoz je imel leta 2021 relativno nizek tržni delež, 10 odstotkov, kar je skoraj tretjino manj od povprečja EU, ki znaša 14 odstotkov. To odraža razpršenost bivališč, zaradi česar je javni prevoz manj privlačen za prevoz na delo: zaradi nizke frekvence in hitrosti povezav."

Za zmanjšanje emisij potniškega cestnega prometa predlagajo močnejše spodbude za dejansko uporabo javnega prevoza in investicije. Jih pa skrbi učinkovitost porabe: "Za železniške povezave koprskega pristanišča je bilo od leta 2015 porabljeno okoli tri odstotke BDP, kar pa ni privedlo do večjega tržnega deleža, obseg tovora v pristanišču je ostal nizek."  

Menijo, da razlogi za državno lastništvo pristanišča niso jasni. "Državna lastnina veže tudi javna sredstva, ki bi jih bilo mogoče učinkoviteje uporabiti na drugih področjih. Torej koprsko pristanišče bi lahko privatizirali in tako sprostili javna sredstva." 

Na področju kmetijstva pa so se obregnili ob subvencije za kmetijski dizel in neposredna plačila kmetom, ki ohranjajo visoko število živine. Najemnine za državno kmetijsko zemljišče, ki so nižje od tržnih cen, po njihovem ohranjajo v uporabi več kmetijskih zemljišč, kot bi to bilo sicer. Poleg tega načelo "onesnaževalec plača" ne velja za emisije iz kmetijstva.

Nizke najemnine za zemljišča v državni lasti po njihovem vodijo tudi do napačne namembnosti zemljišč v državni lasti kljub velikemu in naraščajočemu povpraševanju po zemljiščih za obnovljive vire energije in stanovanja. Cilj reguliranih najemnin je sicer kmetijska samooskrba, a pri OECD menijo, da je v nasprotju s ciljem konsolidacije sektorja za izboljšanje kmetijske učinkovitosti. 

Menijo, da bo za zmanjšanje kmetijskih emisij potrebno višje in širše določanje cen emisij. To bi lahko pomenilo davek na ogljik ali razširitev trgovanja z emisijami na kmetijstvo. Razširitev trgovanja z emisijami bi zahtevala močnejšo podporo kmetom pri vzpostavitvi sistemov za spremljanje in poročanje o emisijah, kar bi dosegli s preusmeritvijo kmetijskih subvencij v podporo kmetom z nizkimi dohodki, ki so najbolj ranljivi. Alternativna rešitev je uvedba cen ogljika v kmetijstvu na evropski ravni. Merjenje emisij na ravni kmetije je tehnično zahtevno. Tako menijo, da je treba najti pooblaščence. Na primer, trgovanje z emisijami bi lahko uvedli za dobavitelje krme in gnojil na zgornji stopnji ter predelovalce mesa in mlečnih izdelkov na nižji stopnji. Da bi zagotovili močnejše spodbude za zmanjšanje emisij, pa bi se kmetje lahko odločili za prostovoljni izračun emisij na ravni kmetije na lastne stroške, ki jih potrdijo priznane tretje osebe, kot so to storili na Novi Zelandiji.

Menijo, da bi morala biti neposredna plačila pogojena z doseganjem zmanjšanja emisij.

Tudi uvedba obnovljivih virov energije zaostaja za načrti. Ovire za uvedbo obnovljivih virov vključujejo dolgotrajne postopke načrtovanja in omejitve uporabe zemljišč. Državne subvencije za obnovljive vire večinoma koristijo stroškovno konkurenčnim tehnologijam, kot so biomasa, sončna energija in veter. Nedavna sprostitev pravil EU o državni pomoči je zmanjšala uporabo konkurenčnih dražb, kar povečuje fiskalne stroške energetskega prehoda.

Izpostavljajo tudi, da so mnoga gospodinjstva izpostavljena podnebnim tveganjem. Uničujoče poplave leta 2023 so razkrile pomanjkljivosti v pripravljenosti na poplave, vključno z nezadostnimi naložbami v vzdrževanje vodne infrastrukture, in poudarile potrebo po zmanjšanju spodbud za naseljevanje na poplavnih območjih, pravijo. 

Neprofitna stanovanja v Zeleni jami
Neprofitna stanovanja v Zeleni jami FOTO: Luka Kotnik

Predlagajo boljši sistem izdaje gradbenih dovoljenj in zgostitve na metropolitanskih območjih

Velik del slovenskih stanovanjskih stavb, predvsem zgrajenih pred letom 1980, ni usklajen s sodobnimi izzivi razogljičenja. Nedavna kriza življenjskih stroškov je poudarila nujnost in potrebo po prehodu na energetsko učinkovita stanovanja. Potrebne naložbe so znatne in presegajo zmogljivosti mnogih lastnikov.

Posebej pa so izpostavili tudi razmere na nepremičninskem trgu. Slovenski trg nepremičnin se sooča z naraščajočimi napetostmi zaradi močnega povpraševanja, medtem ko se ponudba odziva počasi, izpostavljajo: "Strukturni izzivi so predvsem dediščina privatizacije stanovanj v 90. letih, kar je privedlo do visoke stopnje lastništva stanovanj, nizke mobilnosti in vse bolj omejene ponudbe, kar omejuje možnosti stanovanj za mlade družine in kupce, ki prvič kupujejo nepremičnine. Potrebne so celovite reforme za izboljšanje učinkovitosti, vključenosti in trajnosti stanovanjskega sektorja."

Neučinkovito prostorsko načrtovanje in dolgotrajni postopki izdaje dovoljenj po njihovem omejujejo stanovanjsko gradnjo. "Poenostavitev sistema, zlasti s pomočjo boljše koordinacije med občinami, večje vključenosti regij in vzpostavitve enotnih točk za izdajo gradbenih dovoljenj, bi lahko povečala učinkovitost rabe zemljišč in bolj učinkovito odgovorila na povpraševanje po stanovanjih."  Po njihovem metropolitanska območja izkazujejo majhen urbanizacijski odtis, kar kaže na velik potencial za zgostitev, kar bi hkrati reševalo vprašanja dostopnosti stanovanj in okoljske skrbi.

Kot nadaljujejo, visoka razširjenost sekundarnih domov in kratkoročnih najemov, kar omogočajo regulativni in davčni okviri, poslabšuje dostopnosti stanovanj. Uvedba široko zasnovanih davkov na nepremičnine lahko zmanjša visoko število praznih stanovanj, omili neenakost, stabilizira stanovanjski trg in podpira lokalno upravljanje.

"Slovenski sektor socialnih stanovanj je premalo razvit v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Celovite reforme, vključno s prihajajočim novim stanovanjskim zakonom, bi morale vključevati temeljit pregled obstoječe formule socialne najemnine za vzpostavitev bolj trajnostnega in gospodarsko vzdržnega modela za naložbe v socialna stanovanja. Potencialnim ponudnikom bi bilo treba omogočiti najem ali pridobitev zemljišč pod tržnimi cenami, da se olajšajo dodatne naložbe v sektor, vključno z omejenimi ali neprofitnimi združenji."

Ko gre za najemniški trg, menijo, da bi uvedba standardnih najemnih pogodb, odprava davčnih pristranskosti in boljše uravnoteženje pravic najemnikov in najemodajalcev povečalo predvidljivost najemnin in oživilo dolgoročno najemanje.

Predlagajo tudi okrepitev hipotekarnega trga, ki da pri nas še ni razvit: "Bančno posojanje je drago in mora postati bolj konkurenčno. Poleg tega lahko trenutni sistem izvršbe pretirano ščiti posojilojemalce, kar bi lahko pojasnilo visoke posojilne marže in stroge posojilne standarde."

Robert Golob
Robert Golob FOTO: Bobo

Golob: Takšen vpogled je pomemben, da nalijemo čistega vina javnosti

 

Poročilo predstavljajo na posebnem dogodku na Brdu pri Kranju, kjer je imel uvodni nagovor predsednik vlade Robert Golob. Dejal je, da živimo v časih, kjer se kot po tekočem traku vrstijo krize, kjer v javnem diskurzu prevladuje populizem, in ravno zaradi tega je objektiven vpogled, ki ga lahko ponudi tako ugledna ustanova, kot je OECD, še toliko bolj potreben. 

 

"Potreben je, da vidimo, ali so stvari, ki smo si jih zastavili, ustrezne, ali so poti, po katerih hodimo, tiste, ki nas bodo do teh ciljev dejansko pripeljale, predvsem pa da nalijemo čistega vina javnosti ne s strani politike, ampak s strani ustanove, ki ima pregled nad dogajanjem širom sveta."

 

Dejal je, da so nas časi, v katerih živimo, pripeljali do veliko izzivov. Ponosen pa je na dve zgodbi, zaradi katerih lahko danes ugotavljamo, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji. Takoj po letu 2022, ko nas je najprej zadela energetska kriza, nato pa še finančna, so na vladi ponudili likvidnostno injekcijo energetskim podjetjem, je izpostavil. In pa: na področju zadolževanja so se uspešno zadolžili pred dvigom obrestnih mer, zato so stroški financiranja javnega dolga znotraj obvladljivih meja. 

 

Dotaknil se je reform in dejal, da jih ni mogoče izpeljati čez noč, da sta zanje potrebna dva mandata. Dejal je, da so delno že predstavili pokojninsko in davčno reformo, pripravljajo se na velik sveženj davčnih sprememb na področju obremenjevanja stroškov dela in stroškov premoženja, predvsem pa izvajajo množico majhnih korakov za obsežne spremembe na področju zdravstva.

 

Obljubil je tudi obsežne programe na področju stanovanjske politike. "Prepričan sem, da je paket reform, ki je ne samo nujen, ampak je na dolgi rok tudi dejansko nekaj, kar bo pomenilo večjo blaginjo, pravi, da bo dal rezultate."

 

In ker so v to tako prepričani, bodo prosili OECD, da pomaga pri evalvaciji učinkovitosti ukrepov. "Želimo in drznemo si dati ukrepe, ki jih načrtujemo, izvajamo, na presojo objektivni inštituciji."

 

Dejal je, da želijo s tem razbliniti meglo, ki se včasih ustvarja, da stvari, ki jih izvajajo, nimajo učinka, in na drugi strani poskrbeti, da se pravočasno predvidi, po kateri poti naprej, da bodo učinki za prebivalstvo čim večji.   

Glavne poudarke iz gospodarskega pregleda pa je predstavil generalni sekretar OECD Mathias Cormann. Golob in Cormann sta se sicer sestala tudi na dvostranskem srečanju.

Finančni minister Klemen Boštjančič se je ekipi OECD zahvalil za sodelovanje. "Dokument postavlja v ospredje glavna priporočila, ki nam bodo kot oblikovalcem politik v največji meri pomagala pri izvajanju nekaterih ključnih korakov v reformni agendi."

Napovedal je, da bo pomembna postopna konsolidacija javnih financ, ohranjanje investicij, da v prihodnjih letih ne bomo ovirali gospodarske rasti, kot je bilo to storjeno po finančni krizi, še posebej v Sloveniji. 

Izpostavil je, da Slovenija sledi fiskalnim pravilom EU. Priprava novih načrtov pa ne bo preprosta. Najti bodo morali ravnotežje med podpiranjem investicij in vse višjimi potrebami na področju dolgotrajne oskrbe, socialne in zdravstvene politike ter doseganjem srednjeročne uravnoteženosti in stabilnosti javnih financ ob hkratnem zniževanju dolga. Izpostavil je tudi potrebe, ko gre za sanacijo po ujmi in prilagajanje na nove podnebne izzive. 

"Glede na glavna priporočila OECD lahko povem, da se z njimi strinjamo," je poudaril. Na področju fiskalne konsolidacije je izpostavil pokojninsko reformo, s katero naj bi zagotovili primerne pokojnine in zmanjšali pritisk. Glede dviga produktivnosti je izpostavil davčne spremembe, ki naj bi privabile visokokvalificirane delavce iz tujine in olajšale delovanje zagonskih podjetij. Del ukrepov je tudi krepitev kapitalskega trga.

Glede zelenega prehoda je dejal, da so potrebe po naložbah visoke. "Predvsem moramo spodbuditi zasebne naložbe," je dejal. 

Za področje stanovanjske politike pa je dejal, da ga bodo naslovili celovito. Dejal je, da imamo veliko lastnikov stanovanj, nerazvit najemniški trg in težave mladih, ki ne morejo do stanovanja. Izpostavil je dosedanje ukrepe, med drugim omejitev oddajanja v kratkoročni najem prek platform. 

Po njegovem je gospodarska politika vlade usmerjena v krepitev rasti in konkurenčnosti. 

KOMENTARJI (546)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

cool1
07. 07. 2024 08.56
+3
Za nepremičnine v katerih stanujemo in jih ne izdajamo drugim smo že plačali vse davke, ko smo plačevali dovoljenja in pristojbine in davek na material , zakaj bi sedaj moral nekdo še kaj plačevati državi pohlepni ? Predvsem v Sloveniji je bilo večina domov in hiš zgrajenih na prijateljskem pomaganju in prostovoljnem delu, za večstanovanjske objekte pa smo vplačevali stanovanjski prispevek v podjetjih. Za bolnice, ambulante , šole, sodniške in upravne stavbe pa je bil samo prispevek in še za marsikaj. V evropi niso imeli takšne zgodovine nepremičnin kot pri nas, zato se ne morejo istovetiti z nami , niti slučajno !
jutri_pa_res
04. 07. 2024 21.54
+1
DDV je najbolj pošten davek, vsaj kolikor ljudje trošijo doma. Kdor več zasluži, več potroši in plača več davka. Socialni dokladi so pa itak previsoki, tako da se marsikomu za tisto malo razliko do minimalne neto plače ne splača hoditi v redno službo...
slovenicu
04. 07. 2024 20.28
+1
Denarja je dovolj. Nekaj deset tisoč delovnih mest v javni upravi lahko jutri ukinemo in se ne bo nikjer poznalo, razen v javni blagajni.
tom74
04. 07. 2024 13.26
+3
Sporočajo, da je treba osiromašit državljane
MladInPerspektiven
04. 07. 2024 11.07
+3
Lep pozdrav vsem. Imam eno preprosto vprašanje za vse. Kaj mislite katere države največ pokasirajo od vse te pomoči Ukrajini, ....preprosto, kam se steče ves denar od pomoči to bi morali preiskati novinarji. Predvidevamo že lahko ampak natančni podatki bi bili zanimivi.
brezveze13
04. 07. 2024 10.58
+3
še bolje jaz svetujem znižajte nepotrebno potrošnjo vladajoče elite poiščite in vrnite ukradeno iz davčnih oaz vlada se naj ukvarja z svojo dejavnostjo ne pa s ogledi nekih tekem in nastopanja na modnih revijah
vednokontra
04. 07. 2024 10.19
+2
zvoneti, Je pa zanimivo, da vsi migranti migrirajo v zahodno demokratično družbo, ostale ureditve pa so se razblinile, kot milni mehurček. Vsi delazmožni in pridni živijo kvalitetno in udobno življenje, nekaj procentov je ultra bogatih, nekaj nesposobnih pa revnih. V komunizmu si imel nekaj procentov priviligiranih, ostalo pa je bila in je revščina. Poročilo je prirejeno in ni poročilo OECD, preprosto, ker ne bi navajali kontradiktornih stvari kot; Padanje individualne porabe, kar drži, ni pa kontraukrep višanje davkov ampak nižanje davkov. Višanje davkov je izum levičarjev, ker ne znajo upravljati z denarjem. Zato je bil sprejet zakon pod prejšnjo vlado, da se razbremeni obdavčitev plač, razliko pa pridobi z povečano potrošnjo. To so ekonomske zakonitosti, ki jih razume vsak študent Ekonomske fakultete. Žal so fant od Tine in njegovi nesposobni plesalci zakon takoj odpravili in zvišali davke in imamo vsi manj. Starleta in plesalci pa plešejo.
zvoneti
04. 07. 2024 12.10
+2
vednokontra-jaz nisem poveličeval ali kritiziral nobenega IZMA. Pisal sem nasplošno za celo človeštvo, kamorkoli se obrnete je vsak sistem čez celotno zgodovino človeštva prirejen tako, da peščica bogati na račun večine. Nekateri vzamejo več, nekateri manj, tukaj lahko debatiramo v nedogled in ne bomo prišli do drugačnega zaključka, žal. Človeška požrešnost je neozdravljiva.
Mr.
04. 07. 2024 10.06
+4
Izkoreniniti je treba korupcijo v vrhu politike in strank pa bo vsega preveč! Lahko boste znižali davke in prispevke!!!
puška v koruzi
04. 07. 2024 09.48
+4
To je predlog naših levakov ,ne OECD,saj ti niso menda tako neumni.
zoran pušenjak
04. 07. 2024 09.38
+4
V OECD so kot kaže sami levičarji, ker ne znajo drugo nabijati dvignite davke, to vedo samo levičarji, ker drugo ne vedo delati
zvoneti
04. 07. 2024 09.28
+6
Še malo pa nas bo veliko v kartonskih škatlah pod mostom, tako kot jih miliojone živi v obljubljeni deželi. Delat se več ne splača. ker garaš za odplačiilo kredita celo življenje za streho nad glavo, ki ti jo še želijo nesramno obdavčiti, v vsakem primeru pa kmalu nebo plača dovolj niti za položnice in se bomo sami prostovoljno izselili. Jemo nekvalitetno pesticidno hrano, zdravstva kmalu nebo več za večino.... človek se vpraša zakaj bi sploh še delal samo za davke in položnice in bog nedaj, da zboliš in postaneš invalid prezgodaj, ker to pomeni 360 € inv.pokojnine. Bolj kot je tehnološko napreden in kao razvit ta svet, slabše živimo-večina. Živel kapitalizem z vsemi njegovimi bogataši-elito, ki jo je 1% na planetu in imajo več kot vseh ostalih 99% prebivalcev. Res smo ovce.
Blue Dream
04. 07. 2024 09.26
+4
Občutek je tak kot da smo leta 2004 poceni prodali našo državo
amedeo
04. 07. 2024 09.07
+6
Mali človek živi vse slabše...nalagajo mu višje davke, dlje naj bi delal...
ljubim svojo državo
04. 07. 2024 09.05
+8
A to, da vlada zapravlja za vse možne neumnosti (Litijska, golobčkovi izleti, računalniki, e-kolesa ...) jih pa ne moti?
štrekeljc
04. 07. 2024 10.52
-3
Saj veš, da je vse to drobiž v primerjavi s tistim, kar je v imenu epidemije zafračkal Janša?
Našvasan_zob
04. 07. 2024 09.02
+4
Lahko bi direktno povedali, da svetujejo varčevanje doma, da bo še naprej denar za financiranje zahodno-režimskih orožarjev za ukro Azov sekto...
Našvasan_zob
04. 07. 2024 09.01
+6
Zanimivo nobenega predloga kako se izogibati nepotrebnim zadolževanjem - Pufanju ukro zavožene vojne...
Banion
04. 07. 2024 08.38
+6
to da imamo največjo birokrracijo na prebivalca ne vidijo in da država zapravlja za nepotrebne stvari tudine, njihov nasvet lahko razumemo tudi: ožemite državljane da boste lahko več djali za ukrajino
Hujošgrimošjanoš
04. 07. 2024 08.33
+4
Tile pojma nimajo
zibertmi
04. 07. 2024 08.40
+5
imajo pa škarje in platno.smo se podredili evropi pred leti.kar smo skuhali bomo morali pojest-žal
mucki
04. 07. 2024 08.25
+8
Prefarbanci iz kleti, so nam govorili pred 1991, kako bo nova država veliko bolj poceni, sedaj vidimo da politiki ustanavljajo neke komisije, agencije, predstavništva v tujini, plačevanje odpustkov farjam..., vse za mešanje megle in za svoje odslužene kadre, kateri niso sposobni druge zaposlitve, polovico ukinit pa ne bo potrebno dvig cen in davkov.
Zaplešimo
04. 07. 2024 08.21
+6
a bodo Golobarji spet državljane obirali da bodo lahko več kradli al kako???