OECD znižal napoved letošnje rasti svetovnega gospodarstva

"Svetovno gospodarstvo si je letos opomoglo," so zapisali v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), razloge za odboj pa pripisali stimulativnim ukrepom, dostopnosti cepiv proti covidu-19 in ponovnemu zagonu številnih gospodarskih dejavnosti. Za leto 2022 OECD svetovnemu gospodarstvu napoveduje 4,5-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke več od majske napovedi.

Je pa organizacija v najnovejšem poročilu izpostavila neenako okrevanje gospodarstva po koronski krizi. "Razlike v proizvodnji in zaposlenosti po državah ostajajo," so zapisali in izpostavili predvsem razvijajoče se države, kjer nizke ostajajo tudi stopnje precepljenosti.

V ZDA naj bi glede na najnovejše napovedi OECD letos zabeležili šestodstotno gospodarsko rast, potem ko je maja organizacija napovedala 6,9-odstotno krepitev. Oblasti v ZDA medtem napovedujejo, da bo rast bruto domačega proizvoda letos 6,7-odstotna.

So pa za odstotno točko izboljšali napoved rasti za območje z evrom. Ta naj bi letos znašala 5,3 odstotka, a se bo rast po napovedih OECD med članicami precej razlikovala. Višje rasti kot maja napovedujejo Franciji (+0,5 odstotne točke na 6,3 odstotka), Italiji (+1,4 odstotne točke na 5,9 odstotka) in Španiji (+0,9 odstotne točke na 6,8 odstotka), ne pa tudi Nemčiji (–0,4 odstotne točke na 2,9 odstotka).

OECD je napoved rasti zvišal tudi za Argentino, Brazilijo, Mehiko, Južno Afriko, Južno Korejo in Turčijo, zmanjšal pa za Avstralijo, Veliko Britanijo, Japonsko in Rusijo. Napoved za Kitajsko, ki je drugo največje svetovno gospodarstvo, je ostala nespremenjena pri 8,5 odstotka.

Gospodarsko rast kroji predvsem pandemija covida-19. Kot so izpostavili v OECD, gospodarstva v državah z visoko stopnjo precepljenosti za zdaj niso občutila večjih posledic širjenja različice delta, je pa zagon popustil v drugih državah, kar ustvarja dodaten pritisk na svetovne dobavne verige in stroške.

Po mnenju OECD bi hitrejši napredek pri cepljenju proti covidu-19 ali večja poraba prihrankov gospodinjstev povečala povpraševanje in zmanjšala brezposelnost, a bi lahko to hkrati povečalo kratkoročne inflacijske pritiske. "Počasen napredek pri cepljenju in nenehno širjenje novih mutacij koronavirusa pa bi povzročilo šibkejše okrevanje in večjo izgubo delovnih mest," so navedli v organizaciji.