"Mogoče je, da je spomladanska napoved Evropske komisije, ki je Sloveniji za letos napovedala 3,4-odstotni padec BDP, zelo realistična," meni ekonomist Igor Masten. Dodaja, da je za nosilce ekonomske politike pomembno to, da okrevanje, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, ne bo hitro.
"Čisto mogoče je, da je ta napoved Evropske komisije zelo realistična in v skladu s tistim, kar je napovedal Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)," je danes ocenil Masten. Umar je, kot je znano, napovedal štiriodstotni padec BDP, ob dodatnih šokih zaradi krize bi lahko ta dosegel šest odstotkov. "Vsaka napoved navaja dejavnike tveganja. Če bi šli v eksplicitno navajanje dejavnikov, bi prišli do podobnih številk," o napovedi Evropske komisije pravi Masten.
'Rast ne bo visoka'
Evropska komisija Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast. Masten sicer ne misli, da se bo rast obrnila v pozitivno. "Rast bi se lahko začela prihodnje leto, vprašanje pa je, v katerem četrtletju. To je odvisno od stanja na evropskih trgih," je dejal in dodal, da ni toliko pomembno, ali bo rast ali ne, ampak to, da je jasno, da rast ne bo visoka.
"Dejstvo je, da rast ne bo visoka in torej ne bo prišlo do hitrega okrevanja. Ni toliko pomembno, ali bo do ustavitve padanja prišlo ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Za nosilce ekonomske politike je pomembno to, da okrevanje ne bo hitro," pravi Masten.
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po novi napovedi Evropske komisije letos znašal 5,5 odstotka, prihodnje leto pa 6,5 odstotka BDP. "Gre za skokovito povečevanje sicer razmeroma nizkega dolga in če bo sledil ne prav hiter popravek v ravnovesje, so to alarmantne številke," opozarja Masten.
Težave so zaradi tega lahko pri zadolževanju, saj se bo državi znižala bonitetna ocena, kar bi zvišalo stroške zadolževanja.
GZS: Letošnji primanjkljaj višji od preteklih let
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ocene gospodarske rasti, kakršne je danes objavila Evropska komisija, pričakovali, "saj je Slovenija del območja evra in je zaradi velike izvozne odvisnosti izjemno občutljiva na dogajanje v evropskem prostoru, za katerega se že več kot dva meseca ocene znižujejo". Presenečenje za GZS niso niti ocene javnofinančnega primanjkljaja; tudi po zadnjih ocenah GZS iz aprila letos (da bo znašal pet odstotkov) bo letošnji primanjkljaj višji od preteklih let, so sporočili iz GZS.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.