Oktobra načrtovanih največ stanovanj od leta 2013

Oktobra je bilo v Sloveniji v primerjavi s septembrom izdanih 18 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stavbe, pri tem za stanovanjske skoraj enako število, za nestanovanjske pa 28 odstotkov manj.

Izdanih je bilo 497 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 111 gradbenih dovoljenj manj kot mesec prej. Na stanovanjske stavbe se jih je nanašalo 212 (eno več), na nestanovanjske pa 285 (112 manj).

Skupna površina načrtovanih stavb bo merila skoraj 224.000 kvadratnih metrov, kar je 23 odstotkov več od površine stavb, predvidenih z gradbenimi dovoljenji, izdanimi septembra. Pri stanovanjskih stavbah je bila večja za 60 odstotkov, pri nestanovanjskih pa manjša za sedem odstotkov. Površina prvih se je povečala zaradi načrtovane gradnje 30 večstanovanjskih stavb (mesec prej 17), v katerih je načrtovanih 611 stanovanj (mesec prej 142).

Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi oktobra, je bila predvidena gradnja 793 stanovanj, kar je 458 več kot mesec prej in največ od leta 2013. Več kot 700 stanovanj je bilo nazadnje načrtovanih septembra 2022.

V enostanovanjskih stavbah jih je bilo predvidenih 181 (12 stanovanj manj kot mesec prej), v večstanovanjskih pa 611 (469 več). Eno stanovanje je bilo načrtovano v nestanovanjski stavbi. Stanovanja v enostanovanjskih stavbah bodo merila povprečno 167 kvadratnih metrov, v večstanovanjskih pa 80 kvadratnih metrov.

Največ stanovanj je bilo načrtovanih v podravski statistični regiji, 376 ali 47 odstotkov vseh. Sledili sta gorenjska s 164 stanovanji (21 odstotkov vseh) in osrednjeslovenska s 96 stanovanji (12 odstotkov). V preostalih regijah jih je bilo predvidenih manj, najmanj v zasavski, le dve stanovanji, so še navedli statistiki. 

Obseg gradbenih del se je septembra v mesečni primerjavi v območju evra zmanjšal za 0,5 odstotka, v EU pa je ostal nespremenjen; v medletni primerjavi se je v območju z evrom zmanjšal za 0,3 odstotka, v EU pa okrepil za 0,5 odstotka. Slovenija je medletno beležila največjo rast gradbeništva v EU, v vrhu je bila tudi v mesečni primerjavi.

Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so največje mesečne padce beležile Češka (-3,3 odstotka), Španija (-1,5 odstotka) in Francija (-1,3 odstotka). Največje rasti so statistiki zaznali na Madžarskem (+16,3 odstotka), v Romuniji (+7,7 odstotka) in v Sloveniji (+5,0 odstotka).

Naša država obenem beleži največjo medletno rast, znašala je 25,7 odstotka. Sledili sta Slovaška (+18,7 odstotka) in Madžarska (+15,1 odstotka). Največji padec so statistiki zaznali v Španiji (-4,8 odstotka), Avstriji (-3,1 odstotka) in Nemčiji (-2,2 odstotka).

Vrednost nepremičninskega trga v Srbiji je v prvem letošnjem polletju po uradnih podatkih dosegla 3,8 milijarde evrov, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Nekaj več kot polovico stanovanj so prodali v Beogradu, najdražja pa so bila na območju projekta Beograd na vodi, kjer so cene dosegle skoraj 10.000 evrov za kvadratni meter.

Na nepremičninskem trgu v Srbiji je bilo v prvi polovici leta sklenjenih 60.964 kupoprodajnih pogodb, kar je za 0,5 odstotka več kot v prvi polovici minulega leta. Cene stanovanj so se v medletni primerjavi povečale za skoraj šest odstotkov, kažejo novi podatki, ki jih je objavil srbski zavod za statistiko.

Za nakup stanovanj so kupci odšteli 2,3 milijarde evrov, kar je 60 odstotkov celotne vrednosti prometa z nepremičninami. Za nakup hiš so porabili skoraj 303 milijone evrov, za zazidljiva zemljišča nekaj nad 274 milijonov, za poslovne prostore blizu 163 milijonov, za kmetijska zemljišča pa 105,5 milijona evrov.

Največ, 53 odstotkov stanovanj, so prodali v Beogradu, ki vodi tudi po deležu prodanih garažnih in poslovnih prostorov.

Prva pri prometu s kmetijskimi zemljišči je Vojvodina s 70-odstotnim deležem, tam pa so prodali tudi največ hiš (40 odstotkov) in počitniških hiš (59 odstotkov).