Omejitev hitrosti na AC za večjo varčnost?

Bi bila omejitev hitrosti na 100 kilometrov na uro eden od bolj verjetnih ukrepov za varčevanje z gorivom v Evropi? In ali bi se lahko to utegnilo zgoditi tudi v Sloveniji? "To je malo verjetno," je v oddaji 24UR ZVEČER odgovoril prometni strokovnjak in predsednik AMZS Andrej Brglez, ki poudarja, da ima sicer Nemčija že dolgo zgodovino "že skoraj shizofrenega" odnosa s hitrostjo na avtocestah.

Če se je zgodilo v Nemčiji, je prav, da povemo, da ima Nemčija s hitrostjo na AC že kar dolgo zgodovino tega nekakšnega že skoraj "shizofrenega odnosa". Poudarja sicer, da nižja hitrost pomeni tudi manjšo porabo in manj onesnaževanja. Vendar pa poudarja, da se že sicer vsaka podražitev goriva pozna tudi na naši vožnji po cestah. "Ljudje zmanjšajo hitrost, vozijo bolj ekološko, predvsem pa vozijo tudi manj. Če torej pogledamo širšo gospodarsko sliko, je interes gospodarstva, da je gorivo poceni, saj se tako posledično več vozimo in zapravljamo denar, prav tako pa delujejo tudi turizem in drugi sektorji," razlaga.

Gorivo je torej tako pomembno za celotno gospodarstvo, da bo njegova cena morala pasti, saj se bodo sicer ljudje vozili manj, meni. "Zato je ukrep o zmanjšanju hitrosti na 100 kilometrov na uro povsem nepomemben, saj ljudje, ko zraste cena goriva, že sami po sebi vozimo počasneje," še dodaja.

Da se vprašanje o dodatni omejitvi hitrosti sicer običajno pojavi v času pred volitvami, pravi sogovornik. "Pobudniki teh tem pa so praviloma zelene stranke, ki so trenutno res tudi kar močne. Vendar pa se takrat res govori o ekologiji, zdaj pa se o tem govori zaradi vojne," poudarja. Nemčija namreč zdaj omenja ta ukrep, saj da ne želijo plačevati prevelike porabe goriva in s tem Putinu polniti žepe.

Ti ukrepi se pojavijo tudi v takšnih izrednih razmerah, vendar pa se to dogaja le zaradi tega, ker je nekdo odvisen od nekoga drugega, pravi. V tem primeru se pojavlja težava z dobavo ruske nafte: "Ampak to je težava vojne, ki pa že v svoji osnovi ni zelo trajnostni koncept."

Evropo in Slovenijo čaka prehod na vodik in zelena goriva 

Da bi se podobno zgodilo tudi, če bi se popolnoma preusmerili k električnim avtomobilom, je jasno. "Paralela je popolnoma enaka. Težavo imamo tudi z dobivanjem baterij, čipov, kablov in drugih komponent električnih avtomobilov. In to je tisti udarec, ki ga je zdaj Evropa zelo jasno začutila," pravi Brglez. Evropske znamke električnih avtomobilov namreč vse ključne sestavine dobavljajo iz tujine, večinoma s Kitajske.

"Zanimivo je, da se pred vojno nismo spraševali, od kje vse to dobivamo in kako tam nastaja," pravi in dodaja, da se je sicer avtomobilska industrija v zadnjih petih letih precej spremenila. "Pred petimi leti smo se pogovarjali, kaj se bo zgodilo, ko bo na ceste zapeljal prvi avtonomni avto. Takrat so avtomobilske tovarne najemale tudi filozofe. Danes pa avtomobilske tovarne najemajo generale v pokoju, ki se zanje podajajo v Afriko, kjer za podjetja najemajo in kupujejo za 50 do 100 let zemljišč, ki jih Kitajci še niso pokupili. Teh je zelo malo." Tam namreč želijo pridobivati surovine za baterije za evropske avtomobile.

Da bo en del mobilnosti v prihodnosti pripadal električnim avtomobilom, je gotovo, je jasen Brglez. Vendar pa ob tem dodaja, da tako Evropo kot tudi Slovenijo čaka prehod na vodik. "Predvsem pa Evropa v naslednjih letih stavi na bolj zelena goriva. To so nove tehnologije, ki bodo skušale ustvarjati t. i. zeleni bencin," pravi.

Eksperimenti in upanje v tej smeri izhajajo iz dejstva, da je na svetu 1,5 milijarde avtomobilov, ki jih še vedno poganjata bencin in dizel. "Na vodik pa bo Evropa stavila tudi zaradi vojaških interesov. Vojaške tanke in vse ostalo lahko namreč poganja tudi vodik, ki pa ga lahko naredimo sami. Odvisnost od energenta se mora zmanjšati in v Evropi imamo s tem kar precej velik problem," je jasen.