Električna energija je najboljša možna oblika energije, ki jo danes poznamo, je na energetski konferenci v Ljubljani izpostavil infrastrukturni minister Samo Omerzel in dejal, da je energetika karidosistem gospodarstva. "Drugi avto pri hiši mora postati električen, tu moramo biti najhitrejši, moramo narediti korak naprej," je poudaril minister.

Elektrika energent stoletja

Na strateški energetski konferenci En.odmev014 je Omerzel poudaril predvsem pomen strateških dokumentov na področju energetike, ki pa da morajo temeljiti na številkah. Pojasnil je, da Slovenija uvozi za dve milijardi evrov energentov letno, predvsem fosilnih goriv. "Vprašati se moramo, kaj znamo proizvesti doma. To je električna energija in elektrika je najboljša možna forma energije, ki jo danes poznamo," je dejal Omerzel.

Prepričan je, da če je bila nafta energent prejšnjega stoletja, je elektrika energent tega stoletja. Dejal pa je, da je treba iskati odgovore na trgu, ki bo definiral trende energetike. Minister meni, da se bo dolgoročno potreba po elektriki v Sloveniji podvojila. "40 odstotkov energije v Sloveniji porabimo za mobilnost in v teh odstotkih moramo iskati učinke. Drugi avto pri hiši, ki ga uporabljamo za transport po mestu, mora postati električen. Tu moramo biti najhitrejši, moramo narediti korak naprej," je poudaril Omerzel in pojasnil, da na ministrstvu že vodijo pogovore z igralci na tem področju. Želi si, da bi bila zapuščina njegove ministrske ekipe energetski koncept Slovenije.

V uvodu je spregovoril tudi član uprave Geoplina Alojz Stana, ki pa je opozoril, da energetski zakon ne zadostuje, da je treba sprejeti nacionalni energetski program in strateške usmeritve. Ta program mora biti naš, izvedljiv.

Slovenska energetika je na investicijskem prepihu

Na okrogli mizi energetske konference En.odmev014 pa so razpravljali o tem, da je slovenska energetika na investicijskem prepihu. Je pa ta prepih na splošno v EU, je poudaril Danijel Levičar direktor direktorata za energijo z ministrstva za infrastrukturo. Izpostavil je, da današnje cene elektrike ne dajejo vzpodbudnih signalov za investicijsko okolje, ki bi podpiralo kakršnekoli investicije.

Levičar je ob tem dodal, da pri teh tržnih cenah elektrike projekti ne pijejo vode. "Države članice prepoznavajo, da je nekaj s trgom narobe, da je izkrivljen. Prihaja do anomalij, da tržna cena elektrike pada, cena, ki jo plačuje končni uporabnik, pa raste. Evropska komisija je to analizirala, a niso prišli do končnih zaključkov," je poudaril.

Toliko časa bomo sedeli na prepihu, da bomo zboleli, pa meni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok. Ob tem je poudaril, da umeščanje v prostor terja svoj čas. Spomnil je na potencial hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer čakajo na koncesijsko pogodbo že od leta 2004. Opozoril je tudi, da se v Evropi zapirajo tradicionalni viri, kot so termoelektrarne.

Nek 2 bo omogočil trajnostno energijo

Direktor družbe Gen energija Martin Novšak pa je spomnil, da slovenska oskrba z električno energijo temelji na investicijah izpred 30 ali 40 let ter da bomo morali v prihodnosti preiti v realne investicije na trajnosten in ekonomičen način ter omogočiti dosegljivost elektrike za vse. Domačemu gospodarstvu moramo omogočiti izvozno perspektivo, ki bo konkurenčna na tujih trgih. "Drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2) bo omogočil oskrbo s trajnostno energijo v Sloveniji," je dejal. Tudi direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc se je strinjal, da mora biti trajnostna energija popotnica za razvoj.

Mervar: Ne smemo kopirati Bruslja

Direktor Elesa Aleksander Mervar pa je dejal, da bo na področju energetike v Sloveniji boljše, ko bomo nehali lagati drug drugemu. "Treba je vedeti, kaj je državna strategija, ki pa ne sme biti sestavljena iz parcialnih lokalnih interesov. Treba se je zavedati, kaj rabimo, kaj si lahko privoščimo, ne pa kopirati Bruselj," je opozoril.

Novšak je prepričan, da bo pri projektu Nek 2 prišlo do soinvestitorstva. Dodal je, da bo to vodilo v bolj racionalen pristop. "Interes za drugi blok Neka je velik, tako s strani investitorjev, govorimo o velikih energetskih družbah iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske kot tudi Švice in Finske. Za sam projekt se zanimajo tudi dobavitelji opreme, kar je novost, ki se pojavlja pri nas kot drugod po svetu," je dejal Novšak in dodal, da dobavitelj opreme tudi obvladuje tveganja projekta, ker bo dobil plačilo, ko bo objekt v obratovanju.