Potem ko je večina tujih agencij že poročala, da bodo države OPEC dnevno spet načrpale 24,5 milijona sodov, torej količino, ki so jo opustili po začetku vojne v Iraku, so ministri to kvoto po večurnem zasedanju kljub temu povečali za 900.000 sodov.
Dejanska količina dnevno načrpane nafte pa se bo tako znižala za dva milijona sodov, saj so države članice OPEC v času vojne v Iraku dnevno proizvajale povprečno 27,4 milijona sodov nafte in tako za skoraj tri milijone sodov presegle dosedanjo dovoljeno količino dnevno načrpane nafte.
Presenetljivo povišanje količine dnevno načrpane nafte je bilo očitno doseženo v sporazumu z daleč najmočnejšo članico OPEC Savdsko Arabijo. Savdski naftni minister Ali Ibrahim el-Naimi si je sprva celo prizadeval, da bi obdržali količino, ki so jo države članice črpale med vojno v Iraku, saj je bila njegova država s ceno 25 dolarjev za sod zadovoljna. Savdska Arabija je pri povečanju prejšnje dovoljene količine dnevno načrpane nafte, ki je znašala 24,5 milijona sodov nafte in se je med vojno v Iraku povečala za okoli tri milijone sodov, nosila ključno vlogo.
OPEC upa, da bodo s sprejetim ukrepom preprečili nadaljnjo upadanja cen črnega zlata. Cena za sod nafte OPEC je še sredi marca znašala 33 dolarjev, v sredo pa se je znižala na le še 25,14 dolarja za sod.
Ministri OPEC so se pogovarjali tudi o nadaljni usodi Iraka, ki je prav tako članica organizacije, iraški predstavnik pa se konference na Dunaju ni udeležil. Nekatere države, med njimi Iran, so ob tem izrazile bojazen, da bodo v procesih privatizacije nadzor nad iraško naftno prevzeli ameriški naftni koncerni, Irak pa bo tako izstopil iz zveze OPEC. Poleg tega pa obstaja tudi bojazen, da bo pospeševanje črpanja nafte v Iraku brez vsakršnih količinskih omejitev povzročilo padec cen, Savdska Arabija in Iran, ki sta najpomembnejši članici OPEC, pa bosta ob tem utrpeli veliko finančno škodo.
Proizvodne zmogljivosti Iraka pa naj bi bile sicer močno omejene. Na jugu Iraka naj bi na naftnem polju Rumaila v najboljšem primeru v naslednjih štirih mesecih začeli s proizvodnjo okoli 800.000 sodov nafte dnevno, nato pa naj bi začeli še s proizvodnjo na naftnih poljih ob severnoiraškem mestu Kirkur, kjer so v najboljših časih proizvajali 900.000 sodov nafte na dan. Vsi strokovnjaki pa se ob tem strinjajo, da država kljub vsem prizadevanjem kratkoročno še ne bo mogla doseči količine dveh milijonov sodov dnevno načrpane nafte, ki jo je črpala pred vojno.
"Država bo potrebovala vsaj pet let, da bo lahko ponovno črpala tolikšno količino nafte, kot jo je črpala pred napadom na Kuvajt," je prepričan predstavnik svetovnega gospodarskega arhiva v Hamburgu Klaus Matthies, ki je še dodal, da je scenarij, po katerem naj bi iraška nafta poplavila svetovne trge, možen šele ob koncu desetletja.