Opozicija pozdravlja regulacijo cen in koalicijo poziva, naj ne sprejema novih zakonov

Ukrepanje vlade je zdaj nujno, a morali bi biti še bolj odločni, pravijo v stranki Gibanje svoboda Roberta Goloba, ki je v nekaj zadnjih javnomnenjskih merjenjih na vrhu ob Janševem SDS. "Glede na razmere v Ukrajini, ki se na nek način vsak dan bolj zaostrujejo, je regulacija cen vseh energentov v resnici edina pot. Poudarjam: samo regulacija cen pogonskih goriv ne bo dovolj." 

Poleg tega pa tudi denimo znižanje trošarin, dolgoročno pa samooskrba z energijo in hrano. "Zanašanje na globalne tokove ne energentov ne hrane očitno zdaj za naslednje desetletje ne bo več najboljša varianta," je v oddaji 24UR menil Golob.

Po mnenju predsednika LMŠ Marjana Šarca je pomembno, da se gorivo ne draži preveč, saj lahko to za seboj potegne težave tudi v drugih panogah, denimo v logistiki ali prevozniških podjetjih. Na svetovnih trgih se draži tudi hrana, je opozoril. "Ukrajina je izvoznica žitaric in to bomo občutili. Hrane ne bo zmanjkalo, vprašanje pa je, kolikšna bo kupna moč prebivalcev," je opozoril ob robu redne seje v DZ.

Slabe so tudi napovedi glede nadaljnje krepitve inflacije, zato Šarec apelira na vlado in koalicijo, da pred volitvami ne sprejemata zakonov, ki bi siromašili proračun in s tem nastavljali čeri prihodnji vladi. "Od aktualne vlade smo ves čas poslušali, da imamo visoko gospodarsko rast in da je zato upravičeno prekomerno trošenje. Danes inflacija požira gospodarsko rast, jasno pa je, da bo gospodarska rast zaradi dogajanja v svetu še naprej padala," je poudaril. 

Ob tem je spomnil, da je parlament prejšnji teden potrdil novelo zakona o dohodnini, zaradi katere bo proračun ob 800 milijonov evrov prihodkov. "Vsak nov zakon, ki se sprejme, povzroči dodatne izpade prilivov v proračun. Če z gospodarsko rastjo ne bomo mogli pokrivati nižjih prilivov v proračun, se bomo za višje plače vsi obrisali pod nosom," je opozoril Šarec.

V stranki SAB poudarjajo, da bo morala vlada v luči aktualne energetske krize začeti iskati tudi strukturne rešitve za zagotavljanje nadomestnih virov energije in za čim hitrejši prehod na obnovljive vire energije. Tudi v SAB so zaskrbljeni, da v parlamentarno proceduro tik pred zdajci prihajajo novi predlogi zakonov, ki bi v primeru sprejetja lahko vodili v nadaljnje trošenje. "Slovenija je zelo zadolžena. V težkih časih je treba ravnati državotvorno in se takšnemu populizmu izogibati," je med drugim poudarila vodja poslanske skupine Maša Kociper.

V stranki SD se zavzemajo za skupni sestanek predstavnikov vseh političnih strank, na katerem bi ocenili realno stanje, v katerem se je znašla Slovenija v luči aktualne energetske krize. Slovenija je namreč preveč odvisna od ruske nafte in energentov, zato bi morala država iskati tudi rešitev za ureditev tega vprašanja na dolgi rok, je poudaril vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Tudi njemu se zdi neodgovorno, da stranke mesec dni pred volitvami v DZ še vlagajo različne predloge zakonov. "Osebno že nekaj časa opozarjam, da DZ v tej sestavi ne bi smel sprejemati nobenih ukrepov, ki delajo luknjo v državni proračun. To se mi zdi zelo nevarno," je opozoril. Po Hanovem mnenju bi morala vlada pred volitvami sprejemati le nujne ukrepe, povezave z reševanjem energetske draginje.

Tudi v Levici menijo, da sprejetje nekaterih zakonskih predlogov, ki so jih tik pred zdajci v proceduro vložile stranke koalicije, ni nujno ali je celo škodljivo. Glede napovedi zvišanja cen hrane in nadaljnje krepitve inflacije pa poudarjajo, da bo morala pri tem ključno vlogo odigrati država, tako kot jo je v času koronske krize. "Ko prebivalci ne morejo shajati s svojimi prihodki, jim mora na pomoč priskočiti država. To je ena od ključnih vlog sodobne socialne države in tudi ena od vrednot, ki bi jih morali ohranjati," je poudaril vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) odločitev vlade, da bo regulirala maloprodajne cene pogonskih goriv, pozdravljajo. "Višje cene goriva namreč pomenijo tudi višje cene prevoza, kar se odraža v višjih cenah izdelkov in storitev," so povedali. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) napovedi niso želeli komentirati, ker podrobnosti še niso znane. 

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec pa meni, da ponovna regulacija cen naftnih derivatov na podlagi povprečja svetovnih cen ne bo bistveno spremenila maloprodajnih cen naftnih derivatov. "Cene teh so v zadnjem času rasle predvsem zaradi šokov na svetovnih trgih in ne zaradi opustitve regulacije. Korist regulacije je le v tem, da bi morda lahko zmanjšali nihanja v cenah znotraj obdobja sedmih dni," je dejal. Meni, da bi bilo v danih razmerah bolj koristno znižati trošarine na naftne derivate in pa znižati delež biogoriv, ki je določen v Sloveniji. "Na ta način bi lahko cene goriv tudi sicer znižali in izboljšali položaj gospodinjstev in podjetij."