Opozorila iz gospodarstva: Stroški dela višji za več kot 20 odstotkov

Zaradi dodatnih obremenitev, ki jih je vlada naložila gospodarstvu, bodo imela podjetja manj sredstev za modernizacijo opreme in širitev proizvodnje, raziskave, razvoj in inovacije, financiranje rasti, vstop na nove trge, odplačevanje dolgov ter tudi za dolgoročno rast plač, nagrajevanje zaposlenih in lastnikov, je na novinarski konferenci v Ljubljani opozorila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, potem ko se je zaradi zvišanja stroškov dela na izredni seji sestal upravni odbor GZS.

Stroški dela za podjetja so se samo v drugi polovici lanskega leta povečali za več kot 20 odstotkov, med drugim zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo in zimskega regresa ter zvišanja minimalne plače, in so dosegli rekordno raven v deležu dodane vrednosti, je poudarila.

Zavrnila je navedbe vladnih predstavnikov, da je gospodarstvo v odlični kondiciji in ustvarja rekordne dobičke ter se ne zaveda pomena zaposlenih. Dobički družb - ob neupoštevanju panog energetike, bančništva, zavarovalništva in farmacije - po njenih besedah padajo od leta 2023. Plače se po njenih besedah lahko zvišajo, če se zviša tudi dodana vrednost, sicer so posledice pri številu delovnih mest. "Vsi si želimo višjih plač, vendar do teh ne pridemo z ukazi in političnimi parolami," je bila kritična.

Analitska služba GZS je ocenila, da prejemnik minimalne plače podjetje v skupnem strošku letno "stane" okoli 29.000 evrov, zato so z zvišanjem minimalne plače ogrožena podjetja, ki ustvarijo manj kot 29.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Takšnih podjetij je bilo leta 2024 16.000, zagotavljala pa so več kot 66.000 delovnih mest, je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Zvišanje stroškov bi se lahko po njegovih besedah pri podjetjih, ki ne bodo mogla prilagoditi končnih cen, med drugim odrazilo v zapiranju proizvodnje v Sloveniji oz. selitvi v tujino ter v manj razpoložljivih sredstvih za investicije, ki omogočajo zvišanje dodane vrednosti.

Dvig minimalne plače povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih, otežuje zaposlovanje mladih ter vodi v podražitve storitev in izdelkov, je dodal Ivanc. Navedel je podatek, da je po več kot 20-odstotnem dvigu minimalne plače leta 2010 v štirih letih delo izgubilo več kot 60.000 zaposlenih. Pri tem je sicer priznal, da sta bila takrat tudi finančna kriza in padec v gradbeništvu, a dodal, da so tudi sedaj specifične okoliščine, med drugim visoki stroški za energijo, azijska konkurenca in izguba tržnega deleža evropskih proizvajalcev na tretjih trgih.

Na posledice višjih stroškov so opozorili predstavniki nekaterih panog. Direktor Združenja kovinske industrije pri GZS Aleš Bizjak je dejal, da 60 odstotkov anketiranih podjetij v panogi razmišlja o vsaj delni selitvi proizvodnje, 80 odstotkov jih napoveduje upad prodaje in 70 odstotkov zmanjšanje števila delovnih mest.

Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec je opozoril, da je po omenjenem letu 2010 v pohištveni panogi število delovnih mest upadlo za polovico na 4500, propadla so pomembna podjetja. "Kombinacija krize in dviga minimalne plače je bila usodna za večino," je opozoril. Med anketiranimi podjetji v združenju jih okoli tretjina meni, da bodo s prilagoditvami, med drugim pri investicijah in številu zaposlenih, dolgoročno obstala. Dve tretjini pa jih napoveduje popolno ustavitev investicij ter se nagibajo k zaprtju podjetij ali k selitvi v tujino.

Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Janko Širec je menil, da se bodo v komunalnih podjetjih tudi ostale plače morale prilagoditi višji minimalni plači ter da se bodo višji stroški dela slej ko prej - cene komunalnih storitev sicer potrjujejo občinski sveti - morale preliti v cene njihovih storitev, torej v višje položnice.

Upravni odbor GZS vladi med kratkoročnimi ukrepi za blažitev bremen minimalne plače predlaga uvedbo subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov ter razbremenitev stroškov dela prek nižjih socialnih prispevkov delodajalcev.

Med srednjeročnimi ukrepi pa poziva k uvedbi razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače, spodbujanju vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko inovacijskega sklada, vzpostavitvi slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter pripravi novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035, v katerega naj se vključi čim več ukrepov iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS.