Bruselj je ocenil, da bi lahko bil osnutek proračunskega načrta Slovenije za prihodnje leto v neskladju z njenim srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom za obdobje 2025-28. V skladu s tem mora Slovenija rast očiščenih javnofinančnih izdatkov omejiti na 4,5 odstotka na leto. Letos bo lahko rast znašala največ 5,6 odstotka, leta 2026 pa 4,4 odstotka. Kumulativna rast izdatkov pa lahko glede na leto 2023 letos znaša 12,1 odstotka, leta 2026 pa 17 odstotkov.
Glede na pretekli teden objavljeno jesensko gospodarsko napoved komisije, ki upošteva osnutek proračunskega načrta, bo kumulativna rast slovenskih očiščenih javnofinančnih izdatkov prihodnje leto znašala 19 odstotkov, kar pomeni odstopanje v višini 0,8 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP). Ob upoštevanju odstopne klavzule, namenjene zvišanju obrambnih izdatkov, pa bo odstopanje znašalo 0,2 odstotne točke BDP.
Pot gibanja očiščenih javnofinančnih izdatkov je v novem okviru ekonomskega upravljanja EU edini kazalnik za spremljanje upoštevanja fiskalnih pravil unije. Gre za javnofinančne izdatke brez izdatkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, izdatkov v okviru porabe sredstev EU, ciklično povečanih izdatkov za nadomestila brezposelnim ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.
Komisija je ob tem slovenske oblasti pozvala, naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo fiskalna politika Slovenije v prihodnjem letu v skladu s srednjeročnim načrtom, ki ga je Svet EU potrdil v začetku leta.
Osnutke proračunskih načrtov za prihodnje leto je Bruselj ocenil v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU. Z objavo jesenskega svežnja dokumentov se je začel tudi nov letni cikel izvajanja evropskega semestra.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.