
Na včerajšnji predstavitvi šestega letnega poročila je direktorica agencije Alenka Kovač Arh povedala, da je bilo med njimi 65 postopkov revizije za obdobje od 1. januarja 1993 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register. V agenciji menijo, da bo letošnje leto zadnje leto poslovanja agencije, ki mora sicer opraviti še od 40 do 50 revizij, vendar pa pričakujejo, da bodo do sredine prihodnjega leta dokončali ugotovitvene postopke.
Med omenjenimi 65 postopki revizije za obdobje od 1. januarja 1993 je agencija pri 27 pravnih osebah ugotovila zmanjšanje družbenega premoženja v višini okoli 1,44 milijarde tolarjev, sodišče pa je potrdilo tudi revizijsko odločbo za pravno osebo, pri kateri je bilo ugotovljeno nadaljevano oškodovanje v višini okoli 1,15 milijarde tolarjev. V času svojega delovanja je agencija za revidiranje uvedla skupno 208 postopkov revizije za obdobje od 1. januarja 1993 in v 74 odstotkih dokončno ugotovila zmanjšanje družbenega kapitala v višini 15,4 milijarde tolarjev, od tega pa lanskoletno oškodovanje predstavlja 17 odstotkov celotnega zmanjšanja družbenega kapitala. V tej reviziji so po besedah direktorice vložili tudi 31 predlogov, bodisi ovadb za kazniva dejanja, gospodarske prestopke ali predloge sodniku za prekrške.
Na podlagi zakona o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo je agencija opravljala revizije porabe sredstev dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo za obdobje od 1. januarja 1993 do 31. decembra 2000. Do konca lanskega leta je agencija dokončala revizijo pri 46 pravnih osebah od skupno 99 pravnih oseb in ugotovila, da je še za 20 odstotkov ali 7,5 milijarde tolarjev neporabljenih sredstev. Po ugotovitvah agencije je bilo še šest odstotkov sredstev porabljenih po spremenjenem programu, 0,2 odstotka sredstev pa ni bilo porabljenih v skladu s programom ekološke sanacije. Neporabljena sredstva bodo lahko pravne osebe uporabljale v naslednjih petih letih, če pa jih ne bodo porabile, se bodo vrnila v državni proračun in bodo porabljena za ekološko sanacijo, je še dodala Kovač Arhova.
Agencija je lani uvedla in dokončala še en postopek revizije lastninskega preoblikovanja podjetij za obdobje od 1. januarja 1990 do 31. decembra 1992. Postopek, ki se lahko izvaja le pri pravnih osebah, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD) in še niso v celoti privatizirane, je bil uveden na pobudo SRD, sicer pa agencija po besedah direktorice teh postopkov ne opravlja že dve leti, ampak je udeležena le še v sodnih postopkih na podlagi tožb zoper izdane revizijske odločbe. Tako ostajajo zneski ugotovljenih oškodovanj družbenega premoženja enaki, in sicer je agencija v obdobju od junija 1993 do konca leta 2001 pri 60 odstotkih vseh revidiranih podjetjih ugotovila za okoli 86,2 milijarde tolarjev oškodovanj družbenega kapitala. Od zadev, ki so prišle na sodišče, pa je sodišče potrdilo kar 89 odstotkov oškodovanj v vrednosti 12,8 milijarde tolarjev, za 11 odstotkov zadev oziroma 1,6 milijarde tolarjev pa je ugotovilo, da ne pomenijo oškodovanja družbene lastnine. Na sodišču je še 10 nerešenih zadev, ki predstavljajo 12 odstotkov vseh vloženih tožb in 33 odstotkov toženih zneskov iz revizijskih odločb.
Med drugimi aktivnostmi je agencija lani končala še dva postopka pregleda uporabe in razpolaganja s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev, v katerih ima država svoj kapitalski delež. Sicer pa je agencija iz tovrstnih postopkov od letos izključena, saj naj bi jih prevzele komercialne revizorske hiše, je še povedala direktorica. Prav tako je agencija za revidiranje lani ustavila revizijske postopke pri zavarovalnicah, ki jih je leta 2000 izvajala na podlagi zakona o zavarovalnicah in jih zaradi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanja nekaterih odločb zakona ni mogla zaključiti. Konec lanskega leta pa je agencija ministrstvu za finance zagotovila podatke in pripravila več izračunov v zvezi z velikostjo družbenega kapitala pri zavarovalnicah za predlog novega zakona o lastninjenju zavarovalnic. O ugotovljeni višini družbenega kapitala v zavarovalnicah Kovač Arhova ni mogla govoriti, saj gre po njenih besedah za poslovno skrivnost med agencijo in ministrstvom za finance.