Proračunski odlivi za razširjeno Unijo, ki jih predlaga komisija, so le za 3,3 odstotka višji od proračunskih odlivov za letošnje leto. To gre pripisati predvideni nižji porabi proračunskih sredstev s strani sedanjih članic - zmanjšali naj bi se za dva odstotka.
Skrajne obveznosti - najvišje finančne obveznosti Unije v letu 2004 - v skladu s predlogom komisije znašajo 112,2 milijarde evrov, od tega 11,8 milijarde evrov za novinke. To pomeni, da so se skrajne obveznosti za sedanje članice v primerjavi z letom 2003 povečale le za 0,7 odstotka.
Največji porabnik v proračunu po predlogu komisije še naprej ostaja skupna kmetijska politika, za katero naj bi v letu 2004 v EU, tako predlaga komisija, odšteli 45,8 milijarde evrov, od tega je 4,8 milijarde evrov predvidenih za razvoj podeželja. Nove članice pa naj bi prejele dve milijardi evrov, od tega je razvoju podeželja namenjenih 1,7 milijarde omenjenih sredstev.
Druga najpomembnejša postavka proračuna ostajajo strukturni skladi. Komisija je predlagala 30,68 milijard evrov za njihove potrebe, kar je za 7,5 odstotka manj kot v letu 2003. Občutno nižja sredstva gre pripisati predvsem dejstvu, da so se zaključki programov izpred leta 2000 financirali še leta 2003.
Komisija je predlagala občutno povišanje sredstev namenjenih notranji politiki. Skrajne obveznosti za tri politične prioritete - širitev, stabilnost in trajnostni razvoj - znašajo 8,63 milijarde evrov, dejanska poraba pa 7,5 milijarde evrov, kar predstavlja porast v višini 21 odstotkov. Izredno so se povišala tudi sredstva, ki jih unija namenja ukrepom na področju varnosti. Tako naj bi se sredstva namenjena pravosodnim in notranjim zadevam povečala kar za 248 odstotkov, sredstva za transport in energijo so višja za 33 odstotkov, za 24 odstotkov pa so večja tudi sredstva za zdravstvo in varstvo potrošnikov.
Komisija posebno pozornost namenja tudi raziskavam, saj skrajne obveznosti za to področje znašajo 4,8 milijarde evrov, 15 milijonov evrov pa naj bi bilo posebej namenjenih pripravljalnim ukrepom za izboljšanje evropskih znanstvenih, tehnoloških in industrijskih zmožnosti.
Ukrepom zunanje politike bo unija v letu 2004 namenila 5 milijard evrov, ker pa iz tega naslova pomoč ni več namenjena Malti, Cipru in Turčiji, so se sredstva dejansko povečala za 4,5 odstotka. Predlog proračuna daje poudarek tudi sosednjim državam, saj je za območje Sredozemlja namenjenih za 14 odstotkov več sredstev, za Vzhodno Evropo in Centralno Azijo pa za šest odstotkov več kot leta 2003. Pomoč za obnovo Balkana se je ustalila pri 610 milijonih evrov.
Omeniti velja še administrativne izdatke Evropske unije. V skladu s predlogom komisije naj bi ti za komisijo samo znašali 6,11 milijarde evrov, kar izključuje pokojnine, to pa pomeni, da bi se povečali za 9,8 odstotka. Porast gre pripisati predvsem izdatkom na račun novih komisarjev in na novo zaposlenega osebja zaradi potreb prevajanja.
S predlogom proračuna komisija začenja razpravo med institucijami EU in članicami povezave o prvem skupnem proračunu Evropske unije s 25 članicami. Po pričakovanjih bodo razprave precej kompleksne, sploh z vidika, da sta predvideni dve ločeni proceduri. Prva za proračun do 1. maja 2004, torej za čas, ko bo unija štela še današnjih 15 držav, in druga za proračun od 1. maja naprej, ko bo unija po pričakovanjih že štela 25 članic.
Časovno je postopek za sprejem proračuna sicer natančno določen. Prvi osnutek skupne porabe za prihodnje leto spomladi pripravi Evropska komisija, nato pa ga usklajujeta svet EU in Evropski parlament. Prvo branje bo Svet opravil julija letos, parlament pa oktobra letos. Dokončno proračun potrdi parlament, in sicer najkasneje decembra pred letom izvajanja proračuna. Najvišja možna poraba je srednjeročno opredeljena. Na vrhunskem zasedanju EU v Berlinu marca leta 1999 je bilo dogovorjeno, da v obdobju od leta 2000 do izteka 2006 ne sme preseči 1,27 odstotka vrednosti skupnega bruto domačega proizvoda držav EU. Zgornje dovoljene meje EU sicer doslej še nikoli ni dosegla.
