'Ostaja mnogo izzivov'

V Washingtonu se zaključuje zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki se ga udeležuje tudi viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec. Srečanje je zaznamoval optimizem glede okrevanja svetovnega gospodarstva, pogovori pa so se vrteli tudi okoli grške javnofinančne krize.

Glavna tema tradicionalnega spomladanskega zasedanja IMF in Svetovne banke je bilo letos vprašanje finančne stabilnosti držav ter sprejetje strožjih ukrepov na finančnem področju. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic IMF so v soboto pozdravili okrevanje svetovnega gospodarstva. Ob tem pa so pozvali k reševanju težav, kot so visoka zadolženost številnih držav, brezposelnost in šibke javne finance.

"Znaki krepitve gospodarskega okrevanja so ohrabrujoči, a ostaja mnogo izzivov, ki jih moramo reševati skupaj," se je glasilo sporočilo po sobotnem srečanju Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora IMF, ki narekuje politiko sklada. Zavzeli so se za strožji nadzor globalnih gospodarskih in finančnih gibanj ter IMF pozvali, naj članicam nudi nasvete pri oblikovanju nacionalnih gospodarskih politik.

Povečanje kapitala banke

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic so se zavzeli za krepitev regulacije in nadzora v finančnem sistemu. Odbor pa je članice IMF tudi pozval, naj okrepijo legitimnost, kredibilnost in učinkovitost delovanja IMF z reformo sistema kvot in upravljanja v skladu. Zavzeli so se tudi za odprto razpravo o krepitvi dejavnosti in širjenju nadzorne funkcije IMF, dodatnih pristojnostih pri kreditiranju, preprečevanju kriz in zagotavljanju stabilnosti monetarnega in finančnega sistema.

Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je pred začetkom srečanja sicer napovedal, da bo 186 delničarjev banke povabljenih k odobritvi predloga za povečevanje kapitala banke za pet milijard dolarjev. Gre za prvo dokapitalizacijo v zadnjih 20 letih, več kot polovica tega denarja pa naj bi prišla iz držav v razvoju. Dodaten denar je potreben za pokritje več kot 100 milijard dolarjev, ki jih je banka obljubila od julija leta 2008 v obliki posojil, subvencij, investicij v finančni sektor in jamstva za zasebne projekte.
 

Finančna pomoč Grčiji

Kljub temu da Grčija s svojo javnofinančno krizo uradno ni bila točka na dnevnem redu srečanja institucij, pa je vendarle prav ta tema zaznamovala največji del pogovorov. Grčija je v petek zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč Evropske unije in IMF. Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je v odgovoru prošnjo Grčije obljubil, da bo sklad ukrepal hitro, hitro obravnavanje prošnje pa je Atenam obljubila tudi EU.

Evropska komisija je že v petek v Bruslju zatrdila, da bo grška prošnja za pomoč obravnavana hitro, ter izrazila pričakovanje, da bodo države v območju evra pravočasno končale postopke, potrebne za izvedbo posojil Grčiji. Nemčija pa medtem vztraja, da pomoči Grčiji še niso odobrili.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je v prvem odzivu dejala, da mora Grčija uvesti zaupanja vreden varčevalni program, preden bo območje evra zagotovilo pomoč. Njeno stališče je za nedeljsko izdajo časnika Bild potrdil tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Grčija sicer upa, da bo od držav območja evra uspela dobiti 40 milijard dolarjev, še dodatnih 13,4 milijarde pa bi zagotovil IMF. Nameni grške vlade so sicer izzvali buren odziv Grkov, ki so ponovno protestirali na ulicah. Nekoliko manj burni pa so bili letos protesti na ulicah Washingtona. Aktivisti so se v znak nestrinjanja z dejanji članic IMF in Svetovne banke sicer zbirali na ulicah prestolnice ZDA, vendar pa so bile njihove demonstracije veliko bolj mirne kot v preteklih letih, ko so se udeleženci spopadli tudi s policijo.

Prvi mož IMF Dominique Strauss-Kahn je tako danes izrazil optimizem, da bi bil lahko dogovor sklenjen že pred 19. majem. Vsi vpleteni vidijo potrebo po hitrosti pri pomoči močno zadolženi Grčiji, je danes dejal Strauss-Kahn. "Verjamem, da bomo pogovore zaključili v pravem času, da bomo zadovoljili potrebe Grčije," je povedal. Grčiji, ki tudi sama uvaja stroge varčevalne ukrepe, se namreč 19. maja izteče rok za povračilo dolgov v višini 11,3 milijarde dolarjev. "Vsi se zavedamo resnosti situacije in pogumnih prizadevanj s strani grškega ljudstva," je še dejal prvi mož IMF.